Nayib Bukele je pri nekaterih državljanih zaradi odločitve o zaprtju meja požel hvalnice. Njegovi podporniki namreč trdijo, da je srednjeameriško državo rešil pred najhujšimi posledicami pandemije. Ima pa Bukele tudi precej nasprotnikov. Ti ugovarjajo, da s tovrstnimi ukrepi krši ustavo, njegovo zapletanje v spore z vrhovnim sodiščem in narodno skupščino zaradi ponovnega odpiranja države pa razumejo kot njegovo znanilo avtoritarnih tendenc.
"Spopad za pozicijo glavnega odločevalca pri sproščanju ukrepov bo po vsej verjetnosti trajal vsaj toliko časa, kolikor bo prisoten virus," ocenjuje CNN. Bukele je naznanil začetek odpiranja države s 6. junijem, vendar so poslanci in vrhovno sodišče ocenili, da se mora to zgoditi prej.
V ponedeljek je namreč sodišče zavrnilo predsedniški odlok, z obrazložitvijo, da predsednik nima pooblastil za podaljšanje ukrepov. Skupščini in predsedniku je naložilo, naj sodelujeta pri ponovnem odpiranju države. Poslanci to želijo storiti po hitrem postopku, Bukele pa je ob tem že napovedal, da bo v skladu s predsedniškimi pristojnostmi uporabil pravico do veta. "Zakon bo močno vplival na prebivalce El Salvadorja. Hvala Bogu, da lahko uporabim veto," je zapisal na Twitterju.
"Peščica ljudi ne sme odločati o smrti več stotisoč Salvadorcev. Nekaj je interpretirati ustavo, drugo pa je ukazati smrt ljudi," je zapisal v nekem drugem tvitu in znova sprožil burno razpravo ter obkladanja med njegovimi podporniki in nasprotniki. V državi so doslej zabeležili 1983 primerov okužbe s covidom-19, umrlo je 35 ljudi.
Februarja je Bukele od poslancev zahteval, naj sprejmejo sto milijonov evrov vredno investicijo v policijo in vojsko. Ti so temu nasprotovali, nato pa je na njegov ukaz v skupščino vkorakalo več oboroženih vojakov. Del javnosti je bil zaradi predsednikovega poskusa ustrahovanja zgrožen. Številni se zato bojijo, da se bo država vrnila v obdobje, ko je v njej vladalo nasilje in močna razdvojenost.
Nepričakovano na položaju
Prihod Nayiba Bukeleja na predsedniški položaj je bil veliko presenečenje, saj so od konca državljanske vojne leta 1992 na volitvah zmagovali člani dveh največji političnih strank – levičarske FMLN ter konservativne ARENA, Bukele pa pripada tretji »politični struji«, desno-sredinski stranki GANA.
Bukele se je na položaj predsednika v državi, ki jo pestijo korupcija, nasilje in kriminal, zavihtel s pomočjo intenzivne kampanje na družbenih omrežjih. Sledilci so tako spremljali predsedniškega kandidata, ki objavlja selfije, pozira v motoristični uniformi in objavlja fotografije svojih otrok.
"Bukele je zelo osredotočen na izpolnjevanje predsedniških nalog in nima veliko potrpljenja za kritike ali institucije, ki nasprotujejo, upočasnjujejo ali ovirajo njegovo možnost delovanja," je povedal Geoff Thale, direktor ameriškega biroja za Latinsko Ameriko. "Družbena omrežja uporablja za napade na kritike, tudi novinarje. Večkrat je tudi napadel narodno skupščino, ki jo nadzirata dve največji politični stranki – ti sta tudi močno nastrojeni proti njemu," pojasnjuje ameriški diplomat.
Kralj družbenih omrežij
Bukele ima na Twitterju več kot dva milijona sledilcev, prav tako na Instagramu. V tej ogromni bazi sledilcev pa je, kot navaja CNN, očitno veliko podpornikov. Nekatere raziskave javnega mnenja mu namreč kažejo celo 90-odstotno podporo. To pa je posledično pritegnilo zanimanje svetovne javnosti. Ko je imel prvi uradni nagovor skupščini ZN, je salvadorski voditelj vse prisotne v dvorani prosil za "naj malce počakajo", v roke vzel telefon in napravil selfi. Ta poteza je pritegnila veliko več pozornosti kot njegov kasnejši govor.
Ob nastopu mandata je Bukele povedal, da je njegova država odgovorna za razmere, ki so ustvarile večje število emigrantov. Ob tem je spomnil na utopitev očeta in njegove dveletne hčerke na bregu reke Ria Grande.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.