Hrvaški predsednik je znova v središču pozornosti, potem ko so nedavni komentarji segli vse do Kijeva in Moskve na vzhodu ter Beograda in Prištine na jugu. Že nekaj časa je sicer znano, da ima hrvaški predsednik mnenje, ki (deloma) odstopa od uradne linije zahoda glede ruske agresije na Ukrajino. Tokrat je Milanović ujezil zagovornike pošiljanja orožja Ukrajini, ko je dejal, da temu ostro nasprotuje in da to ne more prispevati h koncu vojne. "Krim nikoli več ne bo v Ukrajini in Kosovo je bilo ugrabljeno Srbiji." Še pred tem je Milanović dejal, da Nato v Ukrajini vodi vojno proti Rusiji. Njegove izjave so sprožile odobravanje v Rusiji in ostre kritike v Kijevu, predvsem pa v domači politični areni.
Milanoviću že od začetka predsednikovanja uspeva povzročati burne razprave glede njegovih stališč, Ukrajina in Kosovo pa sta le zadnja v seriji izjav, ki so pritegnile pozornost. Milanovićev predsedniški mandat so zaznamovali predvsem ostri besedni spopadi s predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem, za katerega pravi, da je "junaški zajec", pa tudi spor z Materami Srebrenice, ki so ga zaradi izjav glede genocida označile za fašista. Užalil je tudi visokega predstavnika EU v Bosni in Hercegovini, romsko manjšino, cepivo pa bi kupil "tudi od Čečenov".
Milanovićevi "največji hiti"
Po izjavi Plenkovića, ki je kritiziral Milanovićevo izražanje in ga primerjal s smrkavcem, je predsednik odvrnil: "Od njega sem tri leta starejši in veliko bolj izkušen. Kot predsednik velike stranke in kot državnik sem več videl. Ponudil sem svoje sodelovanje na dan napada in po njem. Jokač in goslač, to je hecanje. Smrkavec pa ... to pomeni, da ne poznaš jezika in se ne moreš ničesar drugega spomniti."
Glede ukrepov vlade za varčevanje s plinom in elektriko: "Poglejte, ko bo padel prvi dež ob Marijinem vnebovzetju, bodo ti ukrepi postali popolnoma nesmiselni. Če boste klimo nastavili na 25 stopinj Celizija, jo prodajte Romom, da jo odnesejo. Z njo bodo ustvarili dobiček. Romi so v teh stvareh zelo spretni."
Plenkoviću: "Če nisi zmožen zdržati pritiska, se vrni k mami."
Pri kritiziranju volilne zakonodaje v BiH ni skoparil niti na račun visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmita, ki je zaradi norčevanja iz priimka zahteval opravičilo. Na to je Milanović odgovoril: "In sedaj bo nekdo, ki je bil pomočnik državnega sekretarja v nemški vladi, meni, ki sem predsednik neke države EU, govoril, da sem ga užalil. Dobrodošli v svet odraslih, gospod Schmit."
Sporne izjave o Srebrenici: "Če je vse genocid, potem moramo poiskati novo ime za to, kar so nacisti v drugi svetovni vojni storili Judom. 5000, 8000 ali 80.000 žrtev ni enako. Ni enako, če se nekaj zgodi v plinskih celicah ali s sekirami."
O avstrijskih proticovidnih ukrepih: "V Avstriji je danes prepovedano zapuščati bivališča tistim, ki niso cepljeni. Kaj je to, znanost ali metode, ki spominjajo na trideseta leta?"
O nabavi cepiva: "Jaz bi ga na primer kupil od čečenske mafije, če bi bilo dostopno. Karikiram, to vam je najbrž jasno."
O Plenkoviću: "On je terminalno nesposoben. Ujčkal sem ga leto dni."
O obisku Plenkovića v Kninu ob državni proslavi: "Prvič je prišel v Knin leta 2016 in se prevrnil na 35 stopinjah. Predstavljal se je kot športnik. Tja je prišel kot hinavec in manipulator, prišel je po glasove. Kot politik ga gledam, analiziram in se mu posmehujem."
O obisku Macrona na Hrvaškem: "Niso me povabili na kosilo z Macronom, ker je bila moja obleka pretemna. Takšni obiski so strašno redki. Ko je prišel Bush, je bila gala večerja v predsednikovem uradu. Macrona so odpeljali v klet, drugi dan v hotel."
Med letoma 2011 in 2016 je bil Milanović predsednik hrvaške vlade, predsednik Socialdemokratske stranke pa od 2007 do 2016. Na položaju je nasledil nekdanjega premierja Ivico Račana. Leta 2011 je bil Milanović pobudnik za ustanovitev koalicije Kukuriku, ki je združila štiri levosredinske politične stranke. Koalicija je na parlamentarnih volitvah leta 2011 dobila absolutno večino, sama SDP pa je postala največja stranka v parlamentu. Po porazu na volitvah leta 2016 je napovedal umik iz politike. Nato je nekaj časa delal kot svetovalec albanskega premierja Edija Rame. Na predsedniških volitvah leta 2020 je drugi mandat preprečil Kolindi Grabar Kitarović in postal predsednik Hrvaške.
Danes je sicer na uradnem obisku na Hrvaškem predsednica republike Nataša Pirc Musar. Gre za prvo uradno srečanje s hrvaškim predsednikom. Temi pogovorov med slovensko predsednico in hrvaškim predsednikom bosta tudi sodelovanje predsednikov držav iz regije v okviru procesa Brdo–Brioni ter delovanje slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem in hrvaške narodne skupnosti v Sloveniji.
KOMENTARJI (191)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.