Milanovića sprejeli z vojaškimi častmi, s Pirc Musarjevo o vojni v Ukrajini

Po sprejemu Zorana Milanovića z vojaškimi častmi je Nataša Pirc Musar skupaj z njim položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Sledil je sestanek voditeljev. 

Milanović je po srečanju dejal, da so bili tema pogovorov dvostranski odnosi ter razmere v Evropi, ki da niso dobre. Evropo je v položaj, v katerem je, po njegovem mnenju pripeljalo njeno neukrepanje. Pri tem je poudaril, da bi evropske države morale imeti v misli predvsem, da so tu že stoletja in da bodo tu tudi v prihodnosti.

Milanović je glasen nasprotnik sodelovanja Hrvaške v Natovi misiji vojaške pomoči Ukrajini, ker da bi to lahko pomenila tudi napotitev hrvaških vojakov v Ukrajino in grožnjo državni varnosti. Prav tako ni naklonjen napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino ob morebitni sklenitvi premierja.

Slovenija prihod mirovnih sil v Ukrajino zagovarja. Kot je danes poudarila Pirc Musarjeva, je posledica vsakega premirja namreč prihod mirovnih sil, ki da bi morale v Ukrajino priti pod okriljem Združenih narodov.

Po Milanovićevi oceni je Evropa od začetka konflikta v Ukrajini ravnala zmedeno, rešitev za konec vojne pa, kot je dejal, leži v dogovoru med Washingtonom in Moskvo, pri čemer EU ne bo imela ključne besede.

Pirc Musarjeva je po drugi strani poudarila, da se o miru v Ukrajini ne sme odločati brez Ukrajine in EU. "Pogajanja za mir v Ukrajini se ne smejo odvijati brez Ukrajine in EU. Ni prav, da se o miru na evropskih tleh pogovarjajo brez EU. Noben podpis mirovnega sporazuma ne more biti podpisan brez Ukrajine," je dejala.

"Slovenija si ne želi, da bi bil v teh pogajanjih nagrajen agresor in kaznovana žrtev," je dodala in izpostavila, da je kršitev mednarodnega prava že sprožitev vojne.

Opozorila je še, da je za varnost v Evropi ključna enotnost, in da ji v nasprotnem primeru ne bo pomagalo niti oboroževanje. "Vse orožje tega sveta nam ne pomaga prav nič, če EU ne bo enotna, ko gre za njeno varnost in zunanjo politiko," je ocenila.

Sogovornika sta se dotaknila tudi enega od odprtih vprašanj med državama – arbitražne razsodbe, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Spomnila sta, da je Hrvaška ne priznava, za Slovenijo pa je ta dokončna in jo izvaja. 

Milanović je menil, da odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško ne smejo bistveno porušiti odnosov. Pirc Musarjeva pa je izpostavila pomembnost dialoga in sodelovanja med državama tudi pri reševanju nerešenih vprašanj.

Milanović se je srečal tudi s premierjem Robertom Golobom. Šlo je za prvi obisk tujine hrvaškega predsednika po prevzemu novega predsedniškega mandata. Sogovornika sta pozdravila odlične bilateralne odnose med državama in izmenjala poglede na aktualne mednarodne teme, so sporočili iz Kabineta predsednika vlade. Milanović se je srečal tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Zadnja med hrvaškimi predsedniki je bila na uradnem obisku v Sloveniji Kolinda Grabar-Kitarović leta 2016. Zadnji uradni obisk slovenskega predsednika na Hrvaškem je bil obisk Boruta Pahorja, ki se je v Zagrebu leta 2022 ob koncu drugega mandata mudil na državniškem obisku. To je bil takrat tudi njegov zadnji uradni obisk v tujini.