Milanović razburil z relativizacijo genocida v Srebrenici: '5000, 8000 ali 80.000 žrtev ni enako'

Nekdanji socialdemokratski premier Zoran Milanović je znan po svojih ostrih in pogosto spornih izjavah. Pred dnevi je tako udaril tudi po tragičnih dogodkih s konca vojne v Bosni in Hercegovini iz leta 1995, ko so sile bosanskih Srbov v Srebrenici pobile okoli 8000 Bošnjakov. Poboj so mednarodna sodišča tudi uradno označila kot genocid.

Milanović sicer temu ne oporeka, vendar pa očitno meni, da obstajajo različne oblike genocida in se nekatere, tudi poboj v Srebrenici, na lestvici uvrščajo nižje od drugih, kot je recimo holokavst. Milanović je ob tem še dejal, da bi bilo treba za hujše zločine zato pač poiskati novo ime. "Če je vse genocid, potem moramo poiskati novo ime za to, kar so nacisti v drugi svetovni vojni storili Judom," je dejal. Meni, da dogodkov v Srebrenici ne gre enačiti s holokavstom ali z dogodki v hrvaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. "5000, 8000 ali 80.000 žrtev ni enako. Ni enako, če se nekaj zgodi v plinskih celicah ali s sekirami," je nadaljeval hrvaški predsednik.

Predsedujoči svetu bošnjaške manjšine na Hrvaškem Armin Hodžić je ob tem zaskrbljen, saj da Milanović s svojo izjavo podcenjuje zločin, ki je bil storjen v Srebrenici. Svojci žrtev iz Srebrenice pa so predsedniku očitali, da s svojimi izjavami zanika tamkajšnji genocid. Bošnjaški član tričlanskega predsedstva Bosne in Hercegovine Šefik Džaferović je Milanovića celo označil za brezupen primer.

Da je tokrat prestopil mejo, meni tudi 18 hrvaških nevladnih organizacij. In da zveni kot nacionalist na temni strani zgodovine. Časnik Večernji list pa je zapisal, da Milanović, čeprav se predstavlja kot levo-liberalen politik, trenutno deluje izključno kot desno usmerjen in nacionalističen vladar, in to v modernejši suverenistični in populistični različici desnega politika.

Kritike tudi na račun Milanovićeve izjave ob 30. obletnici umora srbske družine v Zagrebu

Milanović je ob tem za dodatno razburjenje poskrbel tudi s komentarjem ob 30. obletnici umora srbske družine Zec v Zagrebu decembra 1991. Enota kasneje obsojenega vojnega zločinca Tomislava Merčepa je takrat ustrelila očeta, mamo in 12-letno dekle, kar so hrvaški mediji označili za enega najbolj sramotnih poglavij novejše hrvaške zgodovine.

Hrvaški predsednik je v zvezi s tem izjavil, da gre resda za grozljiv primer, a da obstajajo še veliko hujše vojne zgodbe. Družina je že prejela odškodnino s strani države, kaj drugega pa še potrebujejo, je dejal in dodal, da hrvaška država s tem umorom tako ali tako ni imela nič.

Milanovićeve jeze sta bila medtem danes deležni evropska in hrvaška levica, ki sta po njegovih besedah v pandemiji covida-19 padli na stresnem testu temeljnih človekovih svoboščin, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. "Nihče se ne zavzema za temeljne človekove svoboščine, vse je strah. Tu gre za temeljne pravice, ki polzijo iz rok kot pesek. To je zelo nevaren čas," je ocenil in dodal, da je pričakoval, da bo levica pri tem vprašanju najglasnejša in odgovorna, a se je izkazala kot konformistična in prestrašena.

Obenem se je navezal na referendumsko pobudo konservativne opozicijske stranke Most, ki nasprotuje pooblastilom hrvaškega štaba civilne zaščite v času epidemije in med drugim želi, da bi državljani na referendumu odločali o ukinitvi obveznih covidnih potrdil. Po mnenju Milanovića gre pri tem za bistvo – za temeljne človekove svoboščine in to, kdo in kdaj jih lahko na Hrvaškem omejuje. Po njegovem je to zgolj in samo sabor, kar sicer velja že zdaj, a se to brutalno ignorira. Vprašal se je, kje je pri tem referendumu levica.