Milanović v bitko za mesto premierja, ustavno sodišče napovedalo nadzor

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na novinarski konferenci največje opozicijske stranke SDP napovedal, da gre na državnozborske volitve, poroča Net.hr.  Takoj po napovedi kandidature so se začela porajati vprašanja, kdaj bo odstopil s položaja predsednika države. Milanović se je tako odločil, da bo še enkrat nagovoril državljane. Povedal je, da bo z mesta predsednika države odstopil šele, ko bo zmagal in postal predsednik vlade. 

"Po zmagi, v katero sem prepričan, bom odstopil s položaja predsednika republike in s podporo nove večine v hrvaškem saboru prevzel odgovornost za vodenje vlade Republike Hrvaške. Dokler ne prevzamem novega položaja, bom svojo dolžnost predsednika Republike Hrvaške opravljal v skladu z ustavnimi obveznostmi in dolžnostmi," je zapisal.

"V življenju vsakega izmed nas so trenutki, ko je treba stopiti iz cone udobja. Ta čas je potrkal na moja vrata v trenutku Turudića," je dejal Milanović. Pri tem je mislil na imenovanje Ivana Turudića za generalnega državnega tožilca, čeprav je ta kot predsednik županijskega sodišča v Zagrebu imel stike z osebama, ki so ju preiskovali zaradi suma korupcije. To je bilo po Milanovićevih besedah vedro, ki je "prelilo greznico vseh nečistoč, ki že leta dušijo našo državo".

"Prišel je čas, da osedlamo konje. Zbrali bomo večino za vlado narodne rešitve," je še povedal, poudaril, da ne on, ne njegovi sodelavci niso grešili in vse "neomadeževane" povabil, da se zberejo. "Prihajajo reke pravice, izlile se bodo spomladi," je še napovedal Milanović.

Milanović je kot voditelj SDP sicer enkrat že vodil vlado, in sicer med letoma 2011 in 2016.

Predsednik stranke SDP Peđa Grbin, za katerega se je do današnje napovedi sklepalo, da se bo podal v bitko za premierjev stolček, je povedal, da bo Milanović nosilec liste v prvi volilni enoti. Stranka SDP pa je na družbenem omrežju zapisala, da bodo 17. aprila "Hrvaško skupaj osvobodili korupcije in laži". "Do zmage s SDP in Zoranom Milanovićem," so dodali. 

Profesorica ustavnega prava: Ta poteza je nezaslišana, ustavno sodišče se mora odzvati

Odzvalo se je tudi hrvaško ustavno sodišče in napovedalo, da bodo zaradi napovedane kandidature izvedli nadzor in preverili ustavnost in zakonitost te odločitve. 

Sanja Barić, profesorico ustavnega prava, je za Index.hr povedala, da je Milanovićeva poteza nezaslišana in da se mora ustavno sodišče nujno odzvati. "Ustava Republike Hrvaške in zakoni te situacije izrecno ne omenjajo zgolj zato, ker je tako jasna in očitna. V tej konkretni situaciji predsednik države ne more kandidirati pred odstopom," je poudarila. 

Kandidatura odpira številna pravna vprašanja, kot so na primer, kdo bo razpisal predsedniške volitve, potem ko so v četrtek razpustili sabor, in kdo bo bo predlagal mandatarja za sestavo vlade, če ne bo predsednika države. Za Net.hr je spregovoril strokovnjak za ustavno pravo Mato Palić in pojasnil, da Milanovića, če ta odstopi, začasno nadomešča predsednik hrvaškega sabora. "Čeprav je sabor razpuščen, se mandat nadaljuje," je pojasnil Palić. 

"Nadomešča ga Gordan Jandroković in ko on vloži kandidaturo, se začne postopek volitev predsednika republike. Dokler postopek traja, se ne more zgoditi, da bi bila država brez predsednika. V tem času je Jandroković začasni namestnik predsednika republike," je pojasnil. Dodal je, da če se vmes izvoli novega predsednika sabora, potem on postane začasni namestnik predsednika republike. "To se je že zgodilo, ko je umrl Tuđman," je dodal Palić. 

Palić je dodal še, da je, ko je Milanović za dan volitev izbral sredo, sprva mislil, da gre za šalo, saj je 17. aprila tudi svetovni dan cirkusa. Hkrati verjame, da je Milanović že prej načrtoval svojo kandidaturo. "Ne verjamem, da se je za kandidaturo odločil po napovedi datuma volitev," je še povedal strokovnjak za ustavno pravo. 

Barićeva je ob tem izpostavila vprašanje, kaj to pomeni za Jandrokovića. "Bo izgubil pasivno volilno pravico? Ali potem ne sme kandidirati, če Milanović odstopi? Eno vprašanje je bolj grozno od drugega," je povedala. Kot najhuje pa je izpostavila Milanovićevo izjavo, da bo z mesta predsednika države odstopil šele ko zmaga na volitvah. 

"In kaj če ne zmaga na volitvah? Potem ne bo odstopil? Drugič, če bo na volitvah dobil določeno število glasov, kako bomo vedeli, kdo je zmagal - saj je zmaga na volitvah opredeljena s konstituiranjem parlamenta, sestavo vlade? Do kdaj namerava pri vsem tem sodelovati tako v vlogi predsednika kot tudi kandidata na volitvah?" pravi. 

Dodala je, da je to tako nezaslišano, da se ga ne da ubesediti. "To je ustavnopravno pogubno ravnanje. Popolnoma nesprejemljivo. Če bo danes napovedal kandidaturo, bi moral odstopiti, in glede na to, da ni, mora ustavno sodišče reagirati danes, najkasneje jutri, ker je to ustavno in pravno popolnoma nezaslišano," je še povedala. 

Plenković: Izgubil bo

Nosilec liste vladajoče HDZ v prvi volilni enoti, ki obsega severozahodni del zagrebške županije ter del središča in zahoda Zagreba, je predsednik HDZ in aktualni premier Andrej Plenković. Napovedal je, da bo izgubil tako Milanović, kot njegova stranka SDP.  

"To je cirkus. Končno so maske padle. Do danes smo imeli skritega vodjo opozicije. Pokazali jim bomo, da bodo on in SDP že tretjič izgubili. Opozicija je šibka. Proti HDZ-ju nimajo možnosti," je dejal.

"Za razliko od njega smo mi danes dvignili plačo na 1200 evrov. Vsem je povsem jasno, da smo dvignili standard," je še dodal. 

Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je pred dnevi objavila hrvaška televizija RTL, je sicer pokazala, da ima največjo podporo še vedno HDZ. Zanje bi, če bi bile volitve v začetku marca, glasovalo 26,5 odstotka volivcev. SDP bi prejel 17,9 odstotka glasov, Most 7,9 odstotka, Zmoremo! 7,8 odstotka, Domovinsko gibanje pa 7,7 odstotka.

Sodelovanje Milanovića na volitvah bi lahko močno premešalo karte na hrvaškem političnem parketu, saj je ravno aktualni predsednik po anketah javnega mnenja najpopularnejši hrvaški politik.