Milanović ne želi, da bi se ukrajinski vojaki urili na Hrvaškem

"Ne podpiram te ideje, ker ne podpiram vpletanja Hrvaške v to vojno bolj, kot bi bilo treba. Smo korektni, smo enotni in to je vse. Ne gremo dlje od tega. Kot vrhovni poveljnik tega ne bom odobril. Za predlog še nisem slišal, a vnaprej povem, da mi ni všeč," je dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović.

Dodal je, da kot predsednik na morebitno finančno podporo misiji nima vpliva, saj so to sredstva, ki jih določa vlada. "To podpiram le, če bomo dobili nadomestna sredstva. Hrvaška obramba je na prvem mestu, potem dolgo nič, nato Nato in potem vse ostalo," je po navedbah hrvaških medijev še dejal Milanović.

Dodal je, da na usposabljanja na Hrvaško ves čas prihajajo tuji pripravniki, vendar je "o neposrednem usposabljanju sil za vojno v tretji državi treba dobro razmisliti". Ob tem je pohvalil hrabrost ukrajinske vojske, za katero je povedal, da sicer ni članica Nata, a da jo Nato in nekatere članice Nata podpirajo, poroča Index.hr. "Urijo, financirajo, oskrbujejo. Torej je Nato dejavnik, ki je 100-odstotno vpleten v vojno v Ukrajini. To je dejstvo," je še dejal. 

Zunanji ministri članic EU so v ponedeljek na zasedanju v Luksemburgu potrdili vzpostavitev misije urjenja EUMAM Ukrajina, v kateri naj bi sodelovalo približno 15.000 ukrajinskih vojakov in poveljnikov. Urjenje bo potekalo na ozemlju EU, v ukrajinskih sosedah, med drugim na Poljskem. Operativni sedež misije bo v Bruslju, natančna časovnica urjenja še ni jasna.

Namen misije, ki bo sprva trajala dve leti, je okrepiti zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil, da se bodo lahko še naprej učinkovito branile pred rusko agresijo, so ob tem sporočili s Sveta EU. Vzpostavitev misije je že ob prihodu na zasedanje podprla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija bo po neuradnih informacijah pri izvajanju misije verjetno tudi sodelovala. Madžarska je medtem urjenje ukrajinskih vojakov na svojem ozemlju zavrnila že ob glasovanju.