Milanović napovedal veto na širitev Nata

"Nisem na strani Rusije. Niti ne poznam Medvedjeva, niti se ne želim natakniti na takšne trnke. Sem na hrvaški strani, borim se za hrvaško državo in ljudi in zanje poskušam iztržiti čim več," je povedal hrvaški predsednik Zoran Milanović po današnji slavnostni seji mestnega sveta v Vukovarju ob praznovanju dneva mesta.

Kot je dejal, Rusi igrajo svojo igro. "Oni so agresor v tej vojni, mi pa imamo na oblasti kliko, ki aktivno deluje proti interesom hrvaškega naroda v Bosni in Hercegovini. Prisegel sem tudi na njihovo zaščito in bom za to politično umrl, če bo treba," je dejal. Dodal je, da mora tudi hrvaški premier Andrej Plenković komentirati nenadno vprašanje vstopa Finske in Švedske v Nato.

"O tem govorimo, smo sodobna samostojna država, ki razmišlja s svojo glavo. Če lahko Ciper vloži veto na sankcije proti Lukašenku, dokler ne rešijo problema plina s Turčijo, zakaj tega ne bi storila Hrvaška? Kot predsednik Hrvaške, ki zastopa državo na vrhu Nata, bom dal veto na povabilo, to je tisto, kar lahko storim jaz," je še dodal.

Nemčija zagotovila podporo Finski in Švedski pri vstopu v Nato

Medtem je nemški kancler Olaf Scholz na zaprtem srečanju vlade v Mesebergu pri Berlinu gostil švedsko premierko Magdaleno Andersson in finsko premierko Sanno Marin. Dejal jima je, da lahko obe državi računata na podporo Nemčije, če se odločita za vstop v zvezo Nato. "Naši današnji gostji sta bili voditeljici vlad Finske in Švedske. Obe državi sta naši tesni zaveznici in zaveznici Evropske unije, zato je zelo pomembno, da skupaj razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki so pomembna za Evropo in za vse nas," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa v uvodni izjavi dejal nemški kancler.

Pri tem je poudaril, da lahko obe državi računata na podporo Nemčije, če se bosta odločili, da želita postati del zveze Nato. Podporo njunemu hitremu in nemotenemu vstopu v zavezništvo je izrazil tudi generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg.

Ruska invazija na Ukrajino je na Finskem in Švedskem povzročila preobrat v javnem in političnem mnenju glede dolgoletne politike vojaške nevtralnosti. Tako v obeh državah poteka intenzivna razprava o članstvu v zvezi Nato, zanj pa bi lahko zaprosili že v tem mesecu.