Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je v torek odredil, da morajo skladišče nekega logističnega podjetja v mestu Grodno v bližini meje s Poljsko spremeniti v prostor za prenočevanje migrantov.
Lukašenko se namreč sooča s kritikami, da je prav on odgovoren za obupne razmere, v katerih so se znašli migranti. Evropska unija mu očita, da je v državo namerno pripeljal migrante s kriznih območij in jih usmeril proti poljski meji, kar naj bi bilo maščevanje za sankcije EU proti Belorusiji, ki jih je povezava uvedla zaradi zatiranja opozicije in civilne družbe v državi.
Migranti so v torek poskušali prečkati belorusko-poljsko mejo v bližini mejnega prehoda Kuznica/Brusgi. Poljske varnostne sile so proti njim uporabile vodni top. Številni migranti so se zaradi tega vrnili v prvotno šotorišče, ki so ga postavili v gozdu. Po navedbah poljske strani naj bi bilo v gozdu okoli 2000 migrantov. Beloruska tiskovna agencija Belta je danes objavila tudi fotografije migrantov, ki se poskušajo v šotorišču ob ognju na prostem zaščititi pred temperaturami okoli ledišča.
Poljska policija je davi sporočila, da je noč na omenjenem mejnem prehodu minila mirno. Po navedbah tiskovnega predstavnika poljske policije se je del migrantov na beloruski strani vrnil v šotorišče, del pa je noč preživel v bližini beloruskega carinskega terminala. Po njegovih navedbah na obmejnem območju tudi niso aretirali nobenega tihotapca ljudi.
Poljski notranji minister Mariusz Blaszczak je za poljski radio Jedynka danes posvaril, da bi lahko migrantska kriza za meji z Belorusijo trajala več mesecev. "Pripraviti se moramo na dejstvo, da se razmere na poljsko-beloruski meji ne bodo hitro rešile. Pripravljeni moramo biti na več mesecev. Upam, da ne na leta," je dejal.
Dodal je še, da so migranti ponoči znova poskušali prečkati mejo, pri tem pa so po njegovih besedah "uporabili enake metode napadov na poljsko mejo" kot v torek. Javnost se je po Blaszczakovih besedah osredinila na dogajanje v Kuznici, manjše skupine migrantov pa so poskušale prebiti poljsko mejo na drugih mestih.
Namestnik poljskega notranjega ministra Maciej Wasik pa je danes sporočil, da so začele beloruske oblasti migrante z območja ob belorusko-poljski meji odvažati drugam. Migrantsko taborišče ob mejnem prehodu Kuznica se tako počasi prazni, je dodal. "Prejel sem informacijo, da je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko zagotovil prve avtobuse, na katere vstopajo migranti in odhajajo," je dejal Wasik. "Taborišče v bližini Kuznice se počasi prazni," je povedal v pogovoru za televizijo TV Republika.
Beloruski mediji, ki so blizu režimu, so objavili videoposnetke štirih avtobusov, s katerimi naj bi po navedbah beloruskega Rdečega križa migrante odpeljali drugam. Tako želijo preprečiti prenapolnjenost novega centra za prenočevanje migrantov, ki so ga vzpostavili v skladišču nekega logističnega podjetja v mestu Grodno. "Zdi se, da je Lukašenko izgubil bitko ob meji," je še poudaril namestnik poljskega notranjega ministra. Dodal je, da je beloruskega predsednika močan poljski odpor presenetil.
Lenarčič pozval k zagotovitvi stalnega dostopa humanitarnih organizacij do prebežnikov
Medtem ko nekaj časa ni bil mogoč dostop humanitarcev do prebežnikov z nobene strani, je zdaj z beloruske strani to mogoče, a ne brez ovir. Poljske oblasti pa humanitarnim organizacijam po razpoložljivih podatkih dostopa ne dovolijo.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je poudaril, da EU podpira humanitarne partnerje pri lajšanju trpljenja ljudi, ki so obtičali ob meji in v drugih delih Belorusije. "Pozivam k zagotovitvi stalnega dostopa humanitarnih organizacij z obeh strani do velike skupine beguncev in migrantov, da dobijo nujno pomoč," je izpostavil.
Evropska unija je za humanitarno pomoč ljudem, ki so obtičali ob meji, namenila 700.000 evrov. V takojšnjem odzivu na poziv je komisija namenila 200.000 evrov za Mednarodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC). Sredstva bodo namenili za hrano, higienske pripomočke, odeje in prvo pomoč. Poleg tega je EU zagotovila še 500.000 evrov humanitarne pomoči. Komisija je pripravljena zagotoviti tudi dodatna humanitarna sredstva, če se bo dostop humanitarnih organizacij do ljudi, ki pomoč potrebujejo, izboljšal.
Posredovanje Merklove in Macrona
Nemška kanclerka Angela Merkel in beloruski predsednik Lukašenko sta se v današnjem telefonskem pogovoru strinjala, da je treba migrantsko krizo na poljsko-beloruski meji reševati v pogovorih med Brusljem in Minskom, poročajo beloruski mediji. Pogovore bodo začeli takoj, sta se dogovorila.
V Lukašenkovem uradu so potrdili, da sta Berlin in Minsk prišla do določenega razumevanja, kako ukrepati in napredovati pri reševanju migrantske krize. Voditelja "sta se strinjala, da je treba to problematiko v celoti prenesti na raven Belorusije in EU", so sporočili po poročanju beloruske tiskovne agencije Belta."Uradniki, določeni z obeh strani, bodo takoj začeli pogajanja za razrešitev obstoječih problemov," so zapisali v Lukašenkovem uradu. V tem okviru bodo preučili tudi željo beguncev, da bi odšli v Nemčijo, so še navedli.
Že drugi telefonski pogovor Merklove in Lukašenka v treh dneh so kasneje potrdili tudi v Berlinu. Kot je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert, je kanclerka v pogovoru izpostavila, da je treba ob podpori agencij Združenih narodov za begunce in za migracije ter v sodelovanju z Evropsko komisijo prizadetim zagotoviti humanitarno oskrbo in možnosti vrnitve v domovino.
Prvič sta se voditelja po telefonu slišala v ponedeljek, ko sta se dogovorila, da bosta ostala v stikih. To je bil sicer njun prvi pogovor po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta lani. Zaradi tega je bila nemška kanclerka tarča številnih kritik. Do pogovora so bili kritični tudi v Varšavi, kjer so kritizirali poskuse posredovanja nemške kanclerke in francoskega predsednika Emmanuela Macrona v migrantski krizi na poljsko-beloruski meji. Macron je v ponedeljek govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je danes dopoldne povedal, da bi morala Berlin in Pariz Varšavo predhodno obvestiti o pogovorih voditeljev z Lukašenkom oziroma Putinom. V Moskvi pa so še pred popoldanskim dogovorom Merklove in Lukašenka pozdravili neposredne pogovore med predstavniki EU in Belorusije.
Seibert je danes branil ponedeljkov pogovor voditeljev. Pojasnil je, da je bil ta usklajen z Evropsko komisijo in pomembnimi partnerji, predvsem v regiji. Obenem je izpostavil, da je glede na zelo zaskrbljujoč humanitarni položaj na tisoče ljudi "smiselno govoriti tudi s tistimi, ki imajo v Minsku možnosti, da spremenijo situacijo, pa čeprav gre za voditelja, katerega legitimnosti Nemčija - tako kot vse druge evropske države članice - ne priznava".
Zvečer je nato nemška vlada sporočila, da je Merklova danes o situaciji na zunanji meji EU oziroma o "tesnem nemško-poljskem sodelovanju glede zaskrbljujoče situacije na meji" govorila s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim. Ob tem je kanclerka izpostavila "polno nemško solidarnost s Poljsko", so zapisali.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.