Evropska komisija skrivala podatke, da bi zaščitila uradni Zagreb?

Uradniki v Bruslju so načrtno prikrili dokaze, da hrvaška vlada ni vzpostavila nadzora nad pogosto spornim ravnanjem policije z begunci in migranti. To razkrivajo elektronska sporočila, ki so jih ekskluzivno pridobili pri britanskem Guardianu. 

Neporabljen denar in laži o prejemnikih

Evropska komisija je konec leta 2018 Hrvaški namenila 300 tisoč evrov za vpeljavo nadzornih mehanizmov, s katerimi bi zagotavljali humano obravnavo migrantov. To je bil predpogoj za pridobitev 6,8 milijona evrov, namenjenih okrepitvi nadzora na hrvaških mejah s Srbijo in Bosno. Zagotoviti so želeli, "da bodo vsi ukrepi, ki se uporabljajo na zunanjih mejah EU, sorazmerni in v celoti skladni s temeljnimi pravicami in zakonodajo EU o azilu", so zagotavljali, ko so sprejeli dogovor. Zdaj pa se je izkazalo, da je Hrvaška porabila le manjši del sredstev, poleg tega pa so v Zagrebu očitno lagali, kdo jih je prejel, piše Guardian. 

Vlada v Zagrebu je lani trdila, da so denar nakazali hrvaški pisarni Visokega komisariata ZN za begune (UNCHR) in njihovi partnerski organizaciji Hrvaški pravni center. Težava je le, da tako ena kot druga organizacija trdita, da omenjene finančne injekcije nikoli ni bilo. 

Januarja letos je zato evropska poslanka z Irske Clare Daly Evropsko komisijo pozvala, naj pojasni omenjeno neskladje. Od neimenovanega predstavnika komisije je dobila odgovor, da sta organizaciji sicer vzpostavili nadzorni mehanizem, a sta to storili s svojim denarjem, da bi si zagotovili neodvisnost od vlade. "Upam, da bo to zadevo razjasnilo enkrat za vselej," je dodal. A kaj, ko sta tako UNCHR kot Hrvaški pravni center tudi to informacijo zanikala. 

Poslanki so poleg tega zavestno prikrili, da se je hrvaška vlada odločila porabiti zgolj tretjino denarja, razkrivajo elektronska sporočila, ki jih je pridobil Guardian. "Čeprav vemo, da Hrvaška ni uspela porabiti vseh 300 tisoč evrov, smo menili, da je za vzpostavljanje nadzornih mehanizmov namenila okoli 240 tisoč evrov. Dejstvo, da so porabili zgolj 102 tisočaka, bo zagotovo razumljeno kot škandalozno," je zapisal neimenovani uradnik. Kot omenjeno, teh informacij komisija ni posredovala Dalyjevi, so se pa dogovorili, da bodo odgovore od Zagreba zahtevali sami. 

"To je nezaslišano. Zdi se, da Evropska komisija sodeluje s hrvaškimi oblastmi pri prikrivanju," je bila ogorčena Dalyjeva. Predstavnik Evropske komisije je na Guardianovo poizvedovanje nato odgovoril, da so informacije zadržali, dokler od Zagreba ne dobijo dodatnih pojasnil. Hrvaška je namreč v Bruselj že poslala končno poročilo o vzpostavljanju omenjenega mehanizma in njegovem delovanju, vendar pa je bilo nepopolno, zato so jo pozvali k njegovi dopolnitvi. 

Zvezani, porezani, ustrahovani

Zadeva ima še toliko večjo težo, ker je Hrvaška vse bližje vstopu v schengensko območje, hkrati pa od tam prihaja vse več pričevanj o nehumanem, celo brutalnem ravnanju z migranti. Še vedno odmeva incident, ki se je zgodil 26. maja in za katerega Danski svet za begunce (DRC), ki migrantom v Bosni in Hercegovini ponuja zdravstveno oskrbo, trdi, da je bil doslej najbolj nasilen. 

11 pakistanskih in pet afganistanskih migrantov je na Plitviških jezerih ustavila skupina mož v črnih uniformah in z zakritimi obrazi. Privezali so jih k drevesom, nato pa tik ob njihovih ušesih večkrat ustrelili v zrak, streljali pa so tudi v bližino njihovih nog. Mučenja, ki se je po pričevanju žrtev vleklo tri do štiri ure, s tem še ni bilo konec. DRC trdi, da so uporabljali tudi elektrošoke, eden od zamaskirancev pa je z nožem porezal več migrantov. "Najprej je zarezal v kazalec na moji levi roki. Kri je lila. Nato se je nasmehnil in zarezal v sredinec, nato pa naredil še daljši rez čez mojo dlan. Roka je neprepoznavna, tako je otečena," je pripovedoval eden od njih. 

Uniformiranci so nato poklicali policijo, ki je migrante strpala v kombi, jih peljala do hrvaške meje in jim ukazala, naj se vrnejo v Bosno. "Vsi so imeli krvaveče rane na glavi in odrgnine na različnih delih telesa. Štirje so imeli zlomljene roke, eden pa je imel zlomljeno nogo in obe roki," je za Guardian povedala območna direktorica DRC Nicola Bay. 

Hrvaška policija je na poizvedovanje omenjenega medija odgovorila, da so poškodbe posledica "soočenja med migranti" v bližini Cazina. To se je sicer res zgodilo, a dva dni pozneje. 

Na dogodek je prejšnji teden opozoril tudi Amnesty International. 

Na domnevno prikrivanje informacij se je odzvala tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD). "Ta zgodba bi lahko pomenila zelo velik škandal," je povedala na pogovoru z novinarji pred junijskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta. Napovedala je, da bodo o tem razpravljali tudi na delovni skupini parlamenta za schengen, ki jo vodi.

Tudi Irena Joveva (Renew/LMŠ) je menila, da gre za škandalozno prikrivanje, ki bo zahtevalo odgovore. "Če so hoteli preprečiti škandal, so zdaj sami v njem. Že to, kar se dogaja na hrvaški meji, je dovolj osupljivo, ampak da se jim pomaga pri prikrivanju ..." je zapisala na Twitterju.

"Še en primer, kako politična zavezništva prikrojijo in prekršijo vladavino prava in spoštovanja človekovih pravic. Škandal v hrvaškem predsedovanju EU, o čemer Evropska komisija in Evropski parlament ne moreta več molčati," pa se je odzval tudi Milan Brglez (S&D/SD).