Star sistem ne deluje več, EU se mora premakniti od ad hoc rešitev k predvidljivemu in zanesljivemu sistemu. Nov pakt ponuja nov začetek ter novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ni vprašanje, ali bodo članice pomagale, temveč je vprašanje, kako bodo pomagale, je ponazorila.
Komisija predlaga sistem prožnih prispevkov, ki lahko vključujejo premeščanje prosilcev za azil iz države prvega vstopa, prevzem odgovornosti za vračanje nezakonitih migrantov ali razne oblike operativne podpore. V osnovi je podpora prostovoljna. Solidarnost bo obvezna v dveh primerih: ob izkrcanju migrantov, rešenih na morju, in v primeru migracijskih pritiskov.
Najtežji izziv za novi pakt je bil najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov. Današnji predlog komisije se torej opira na načelo obvezne solidarnosti s prožnimi prispevki članic, ki temelji na tesni povezavi med premeščanjem prebežnikov in vračanjem nezakonitih migrantov. Predvideva "sponzorstva" za vračanje kot alternativo ali dopolnilo k premeščanju, poroča BBC.
V primeru izkrcanja migrantov, rešenih na morju, bo prispevek članic predhodno izračunan glede na njihovo velikost in gospodarsko razvitost. Prispevale bodo lahko v okviru sistema premeščanja, sponzorstva za vračanje ali kombinacije obojega. Same bodo lahko odločile, koliko oseb želijo sprejeti v okviru premestitve in koliko osebam želijo sponzorirati vrnitev.
V primeru migracijskih pritiskov bo vzvod obvezne solidarnosti sprožila komisija po oceni razmer v članici pod pritiskom. Komisija bo opredelila število oseb, ki jih bo treba premestiti, in število oseb, ki se bodo morale vrniti v okviru sponzorstev, ter časovni okvir, v katerem bo treba zagotoviti pomoč. Tudi v tem primeru bo na podlagi svoje velikosti in gospodarske razvitosti morala prispevati vsaka članica pri premeščanju, vračanju ali kombinaciji obojega. Članice se bodo lahko odločile tudi za prostovoljno premeščanje, za kar je predvidena finančna podpora iz evropskega proračuna.
Johanssonova: V novem migracijskem paktu ni obveznih kvot za premeščanje
V novem migracijskem in azilnem paktu ni obveznih kvot za premeščanje v nobenih okoliščinah, je ob tem poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, potem ko so se pojavile različne interpretacije glede tega, kaj nov pakt predvideva. Komisarka je priznala, da je slišati "govorice", da je na koncu v določenih okoliščinah treba pristati na premeščanje, a zatrdila, da tega v njihovih predlogih ni.
Sistem je sicer zelo kompleksen in določena obveznost glede premeščanja v končni fazi ostaja, vendar se v komisiji izogibajo izrazu obvezno premeščanje in namesto tega govorijo o sistemu sodelovanja med članicami pri vračanju.
Članica se bo lahko v primeru bistvenih pritiskov na azilni sistem druge članice odločila, ali bo tej članici pomagala s sprejetjem oseb v okviru premeščanja ali bo sponzorirala vračanje nezakonitih migrantov.
Sponzorstvo vračanja bo omejeno na osem mesecev. Če v tem času ne bo mogoče zagotoviti predvidene vrnitve oseb, se bo te premestilo v državo sponzorko, ki bo postopek vračanja nadaljevala na svojem ozemlju.
Poleg tega bo obstajal korekcijski mehanizem, po katerem bo lahko komisija v primeru, da ne bo dovolj zanimanja za premestitev prebežnikov, do določene mere "popravila" ponudbe, ki jih bodo dale članice.
Kljub temu v komisiji vztrajajo, da obveznih kvot za premeščanje ne bo, saj da bo vselej obstajala alternativa premeščanju. Pri premestitvi osebe, ki je ne bo mogoče vrniti v osmih mesecih, pa ne gre za klasično "premeščanje", trdijo.
Po EU mešani odzivi
Potem ko je Evropska komisija predstavila novi migracijski in azilni pakt, se iz držav članic vrstijo različni odzivi. Italijanski premier Giuseppe Conte je predlog pozdravil, podobno v Avstriji, na Madžarskem pa so do predloga kritični.
"Migracijski pakt je pomemben korak v smeri prave evropske migracijske politike," je zapisal Conte na Facebooku. Po njegovem mora EU povezovati solidarnost z odgovornostjo. Potrebna je namreč varnost tako na področju vračanja migrantov kot premeščanju. "Države prihoda ne morejo same v imenu Evrope upravljati z migracijskimi tokovi," je dodal.
Avstrijska ministrica za evropske zadeve Karoline Edstadler je pozdravila predlog fleksibilne solidarnosti. Ob tem je zagotovila, da Avstrija ne namerava sprejeti nobenega begunca več. "Vsaka država članica mora prispevati svoje, ampak samo tam, kjer lahko in na način, ki je sprejemljiv," je povedala. Zato je po njenem dobro, da je omogočeno, da države pomagajo tudi s pomočjo na licu mesta in ne s sprejemanjem migrantov.
Madžarska vlada pa je sporočila, da ostaja njeno stališče glede begunske politike nespremenjeno. "Medtem ko Madžarska na podpira obveznega premeščanja, brani skupne meje in pričakujemo, da bomo dobili enako mero podpore s strani drugih držav Schengna pri varovanju zunanjih meja," je sporočil govorec madžarske vlade Zoltan Kovacs.
Slovenijo v migracijskem paktu moti obvezna solidarnost
Slovenija zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti, medtem ko predlog migracijskega pakta, ki ga je danes predstavila Evropska komisija, temelji na načelu obvezne solidarnosti, pa je v prvem odzivu na današnji predlog Bruslja dejal govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. Pričakuje, da se bodo razprave vrtele predvsem okoli te teme.
Medtem ko na slovenskem notranjem ministrstvu, ki je sicer pristojno za to temo, predloga Bruslja danes niso komentirali, je govorec MZZ povedal, da predlog resda še morajo preučiti, a da je Slovenija pričakovala, da bo ta "upošteval pomisleke nekaterih držav, med njimi tudi Slovenije, in bo vključeval bolj uravnotežene predloge", kar pa se ni zgodilo.
"Pričakovali smo odmik od koncepta obvezne solidarnosti, ki je že doslej razdvajal države članice," a komisija se je odločila drugače in to "ni dobro, saj znova ustvarja delitve", je dejal Geržina. To tudi ni v skladu s stališči Slovenije, ki zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti, je pojasnil in dodal, da je bilo to tudi stališče prejšnje vlade, le da si ga ta za razliko od sedanje ni upala javno izpostaviti.
Geržina sicer napoveduje, da bo prav ta solidarnostni vidik ključna tema razprav v prihodnjih tednih in mesecih, prva bo predvidoma že 8. oktobra na zasedanju notranjih ministrov EU, ter da bo od tega na koncu tudi odvisen uspeh danes predstavljenega predloga.
Kot je še izpostavil, je solidarnost seveda pomembna, na njej konec koncev temelji EU, a vprašanje je, koliko naj bo obvezne solidarnosti, saj ta države trenutno "bolj razdvaja, kot jih povezuje". Poleg tega "je lahko solidarnost mnogo več kot zgolj relokacija" migrantov. Za Slovenijo je ključno predvsem učinkovito vračanje migrantov, kar je tudi povezano s pomočjo EU državam, od koder ti večinoma prihajajo.
Za slovenske evropske poslance največji izziv solidarnost
Evropski poslanci Tanja Fajon (S&D/SD), Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) in Irena Joveva (Renew/LMŠ) načeloma pozdravljajo predlog migracijskega pakta, ki ga je predstavila Evropska komisija. Fajonova v svojem odzivu predvsem pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija končno predstavila nove predloge migracijske in azilne reforme EU, saj je premik naprej na tem področju nujen. A veliko vprašanj zaenkrat ostaja odprtih.
Predloge sicer Fajonova ocenjuje kot korak v pravo smer, a obenem svari, da ne bo enostavno. Pričakuje, da bo v pogajanjih med državami članicami ter institucijami EU, ki bodo zdaj sledila, najtrši oreh vprašanje solidarnosti in premeščanja oziroma vračanja ljudi. Obenem vlado poziva, da "mora biti Slovenija del rešitve in ne problema".
"Vprašanje solidarnosti bo ključno. Ne govorimo le o solidarnosti med državami, ampak tudi solidarnosti do ljudi, ki našo pomoč potrebujejo. Države članice morajo prevzeti odgovornost. Bojim se, da danes predstavljeni predlogi te resnične solidarnosti ne jamčijo," je zapisala.
Grošelj in Joveva sta predlog Bruslja medtem označila kot "zahteven in kompleksen kompromis med državami članicami", ki pa po njunem "močno odraža zahteve vzhodnih držav članic, ki niso pristale na obvezne kvote razporejanja migrantov".
Predlog komisije poslanca sicer pozdravljata "z vidika, da poskuša poenotiti evropsko upravljanje z migracijami na predvidljiv, pragmatičen in realističen način ter se odločno postavi proti tihotapcem, ki so soodgovorni za tragedije na tranzicijski proti", a vendarle menita, da številne dolgoročne izzive migracij ne naslavlja dovolj celovito.
Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) po drugi strani ocenjuje, da je v paktu predlagana obvezna solidarnost v dveh primerih - ob izkrcanju migrantov, rešenih na morju, in v primeru migracijskih pritiskov - "zelo problematična in pravzaprav drug izraz za obvezne kvote".
Kot poudarja, se očitno "še vedno ni dovolj prisluhnilo tistim državam v EU, ki obveznim kvotam nasprotujemo". Zato se boji, da za današnji predlog komisije ne bo doseženega soglasja znotraj EU in "bomo morali najprej tesneje zapreti vrata za vse ilegalne migrante in tihotapce ljudi".
Slednje je po njegovem izhodiščni problem, ki ga mora EU najprej rešiti. Drugačna zgodba pa je, če gre za vojne begunce, saj EU v tem primeru "je in mora ostati človekoljubna in solidarna ter upravičene prosilce za azil seveda sprejeti, prav tako Slovenija", je še dodal Bogovič in s tega vidika pozdravil "duh solidarnosti" v predlaganem paktu.
Migracije so ena najbolj eksplozivnih tem v EU od oktobra 2013, ko je v brodolomu pred italijansko Lampeduso umrlo več kot 360 beguncev. Po še enem katastrofalnem brodolomu ob libijski obali spomladi leta 2015 je tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker predlagal obvezne begunske kvote, ki so razklale unijo in povzročile zastoj pri prenovi azilnega sistema, čeprav je bila migracijska kriza v letih 2015 in 2016 dramilo, da je reforma nujna.
Najbolj migracijsko obremenjene države unije vztrajajo pri obveznih kvotah. Tudi v nemškem predsedstvu pravijo, da si ne predstavljajo novega azilnega dogovora brez obveznega premeščanja migrantov. Višegrajska četverica, Slovenija, Estonija in Latvija pa so junija v pismu komisiji odločno zavrnile obvezno premeščanje prebežnikov med članicami EU.
KOMENTARJI (368)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.