Michel o proračunu EU: Čakanje ne bo olajšalo ničesar. Čas je za odločitve

"Vse je na mizi. Čakanje ne bo olajšalo ničesar. Čas je za odločitve," je poudaril tudi sam Michel v video nagovoru, ki ga je danes objavil na Twitterju. V Bruslju sicer pred pogajanji izpostavljajo tri temeljna načela: realizem, ambicija in pravičnost.

Voditelji članic EU bodo v četrtek v Bruslju začeli prva resna pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2021-2027, ki lahko trajajo tudi več dni in noči. Podlaga za pogajanja bo kompromisni predlog, ki ga je Michel predstavil konec minulega tedna.

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej.

Pogajanja otežuje vpliv brexita

Pogajanja namreč otežuje tudi vpliv brexita, saj je unijo zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazija luknja približno 75 milijard evrov.

Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna. Michelov kompromisni predlog predvideva proračun v vrednosti 1,074 odstotka BND ali 1095 milijard evrov, a stališča članic in institucij so precej vsaksebi.

Ena skrajnost so neto plačnice, ki želijo, da proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Kohezijske države podpirajo predlog Evropske komisije, naj bo vrednost proračuna 1,11 odstotka BND.

Druga skrajnost pa je stališče Evropskega parlamenta, ki zahteva 1,3 odstotka BND. V parlamentu, ki mora dati na koncu soglasje k proračunu, Michelov predlog zavračajo kot nesprejemljiv, češ da v njem manjka 230 milijard evrov.

Druga ključna točka razhajanj je ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika.

Michelov predlog predvideva, da posamezna članica ne bi izgubila več kot 24 odstotkov kohezijskih sredstev v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom. Predvideva pa tudi preusmeritev znatnega dela kohezijskih sredstev od bogatejših k revnejšim regijam.

Tretje ključno vprašanje so proračunski popusti ali rabati za pet neto plačnic: Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko. Michelov predlog predvideva preglednejši sistem in postopno zmanjševanje rabatov, a brez podrobnosti glede zneskov.

Ključna slovenska prioriteta je kohezija

Slovenija je po neuradnih informacijah med članicami, ki so z Michelovim kompromisnim predlogom najbolj nezadovoljne. Premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je v primeru neupoštevanja ključnih slovenskih prioritet tudi že zapretil z vetom.

Ključna slovenska prioriteta je kohezija: da ostanejo kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, in da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo.

Komisijin predlog je za Slovenijo ugoden, saj predvideva devetodstotno znižanje kohezijskih sredstev glede na sedanje večletno finančno obdobje, kar je v primerjavi z znižanji za druge kohezijske države razmeroma majhen padec.

Ključna razlika med komisijinim in Michelovim predlogom je v tem, da slednji upošteva novo statistično obdobje 2015-2017, v katerem za Slovenijo zaradi večje razvitosti velja drugačna metodologija in zato izgubi znaten del sredstev.

Za Zahodno Slovenijo je po Michelovem predlogu predviden ogromen padec sredstev. Slovenija si prizadeva, da nobena regija ne bi dobila manj kot 60 odstotkov tega, kar ima v sedanjem finančnem obdobju.

Druga temeljna slovenska prioriteta pa je čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja kot drugi steber skupne kmetijske politike. Komisija je za Slovenijo predvidela 716 milijonov evrov v tekočih cenah, kar je po navedbah kmetijskega ministrstva za 15 odstotkov manj kot v sedanjem večletnem proračunu.

Finsko predsedstvo je nato predlog komisije za razvoj podeželja za celotno EU povečalo s 70 milijard na 80 milijard evrov, Michel pa ga je oklestil za 7,5 milijarde. Deleži za posamezne države se gibljejo približno linearno glede na krovno vsoto.

Zasedanje se začne v četrtek popoldne. Najprej je predvidena približno triurna razprava vseh voditeljev, nato se pričakujejo dvostranska usklajevanja, zatem v ranih urah nov kompromisni predlog, ki ga bo treba preučiti, in nato naprej.