Libanonsko prestolnico je zajel oblak črnega dima, ki se vali iz bejrutskega pristanišča. Državna tiskovna agencija poroča, da naj bi požar zajel skladišče s pnevmatikami. Z ognjenimi zublji se sedaj spopadajo gasilci, pri gašenju s helikopterji pomaga tudi vojska. Zaenkrat ne poročajo o žrtvah ali poškodovanih. Direktor pristanišča Bassem Qays je zagotovil, da ni nevarnosti, da bi prišlo do eksplozije. Je pa potrdil, da je požar izbruhnil v skladišču z različnimi olji, med drugim za kuhanje, in se razširil na skladišče pnevmatik.
Libanonski predsednik Michel Aoun je dejal, da bi lahko požar bil posledica sabotaže, tehnične napake ali malomarnosti. "V vsakem primeru je treba vzrok ugotoviti čim prej, odgovorni pa morajo odgovarjati," je poudaril. Predstavnik libanonske civilne zaščite George Abu Mousa je za dpa zagotovil, da bo požar verjetno kmalu pod nadzorom. Zaenkrat so zaprli območje, da bi tako omejili požar, poroča britanski BBC.
V pripravljenosti so enote libanonskega Rdečega križa. Kot je pojasnil generalni sekretar George Kettnah, so obravnavali osebo s težavami dihanja, vendar ni nič resnega.
Podjetja, ki imajo svoje prostore v bližini, so svoje zaposlene evakuirala. Libanonska vojska je zaprla glavno cesto, ki vodi vodi do pristanišča. Župan pa je pozval, naj se prebivalci izogibajo vsem cestam, ki vodijo do pristanišča, in s tem olajšajo pot gasilcem, poroča AP.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je sporočil, da je požar prizadel tudi njihovo skladišče s hrano. V skladišču je več tisoč paketov s hrano in pol milijona litrov olja. "Škodo je treba še oceniti. Vendar pa bi lahko bile naše humanitarne operacije resno motene," je dodal regionalni direktor ICRC Fabrizio Carboni.
4. avgusta je prav v tem pristanišču odjeknila ogromna eksplozija z močnim udarnim valom in gobastim oblakom, ki je stresla celoten Bejrut. Porušenih in uničenih je bilo več tisoč stavb, okna so popokala več kilometrov stran, ulice so bile polne ruševin in razbitin. Umrlo je 190 ljudi, ranjenih je bilo preko 6500.
Eksplodiralo je 2750 ton amonijevega nitrata, ki so ga sedem let, kljub številnim opozorilom o nevarnosti, hranili v pristanišču. Po eksploziji je izbruhnila tudi politična kriza, krivdo za eksplozijo so namreč pripisali vladajoči politični eliti, ki je bila o tonam vnetljivega amonijevega nitrata obveščena, a ni storila ničesar. Jezni Libanonci, ki so se že pred tem znašli v najhujši gospodarski krizi po koncu državljanske vojne, so na protestih zahtevali odstop vlade. Ta je zatem tudi odstopila.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.