Mednarodni inštitut za demokracijo: Svet postaja vse bolj avtoritaren

Novo poročilo Mednarodnega inštituta za demokracijo (IDEA) v luči vse restriktivnih ukrepov za omejevanje epidemije, ki jih sprejema vse več demokratičnih vlad in represivnih režimov opozarja na porast avtoritarnosti. Poročilo inštituta namreč pravi, da se je v zadnjem desetletju število demokratičnih držav, ki so nazadovale v avtoritarnost, podvojilo.

Številne države so oslabile vladavino prava in omejile svobodo govora, to pa bi lahko zaradi covidnih omejitev postala nova normalnost, dodajajo v poročilu. Med najbolj zaskrbljujočimi primeri nazadovanja stanja demokracije v poročilu navajajo Brazilijo in Indijo. Skrbi pa jih še nazadovanje v ZDA ter v treh državah Evropske unije: Madžarska, Poljska in Slovenija. Ljudje v teh treh državah so med dvema tretjinama državljanov sveta, ki živijo v nazadujočih demokracijah ali pod avtokratskimi režimi.

Slabšanje razmer v Sloveniji so zabeležili na več področjih, odkar je na oblast lani prišla SDS

Inštitut v poročilu svari, da je nazadovanje demokracije v teh treh članic EU ustvarilo globoko in nevarno vrzel v temeljem dogovoru EU glede liberalnih demokratičnih vrednot in opozorilo na pomanjkanje učinkovitih orodij, s katerimi bi lahko naslovili nazadovanje demokracije v EU.

Slabšanje razmer v Sloveniji so zabeležili na več področjih, odkar je na oblast lani prišla SDS. Kot so zapisali, so vidnejši člani vlade vpleteni v spodkopavanje kritičnih medijev in akademske sfere, poskušali so se vmešati v neodvisne nadzorne inštitucije in se zapletli v diskurz, ki je nacionalističen in uperjen proti skupnosti LGBTIQ.

Med primeri so med drugim navedli neplačevanje sredstev Slovenski tiskovni agenciji (STA), predloge reform medijske zakonodaje, ki bi ogrozila neodvisnost STA in RTV Slovenija, ter medije, povezane z Madžarsko.

Glede na graf so v poročilu tako med drugim zabeležili nazadovanje na področju civilnih svoboščin, sodelovanja civilne družbe in neodvisnosti sodstva.

Kljub omejitvam je tri četrtine držav med pandemijo beležilo proteste

Tudi generalni sekretar mednarodne organizacije IDEA Kevin Casas-Zamora je po objavi poročila izpostavil vpliv pandemije na medije. "Morda sta ena najpomembnejših vidikov demokracije, na katera je pandemija negativno vplivala, prav svoboda izražanja in integriteta medijev," je dejal ter dodal, da bi lahko v luči demokratičnega razvoja v vzhodni Evropi in na Zahodnem Balkanu govorili o izgubljenem desetletje.

V poročilu ob tem opozarjajo, da so že peto leto zapored zabeležili večje število držav, ki se premikajo v smeri avtoritarnosti, kot tistih, ki se premikajo v smeri demokracije. Število tistih, ki se premikajo v smeri avtoritarnosti, je kar trikrat višje od tistih, ki se premikajo v smeri demokracije.

Kljub temu je demokracija odporna, so prepričani, protesti pa so še vedno živi. Prodemokratična gibanja po svetu so se borila proti represiji, pojavila so se gibanja v boju proti podnebnim spremembam in proti rasnim neenakostim. Kljub omejitvam je tri četrtine držav med pandemijo beležilo proteste, so zapisali.

Številne države po svetu so uvedle tudi demokratične novosti, med drugim so organizirale posebne načine oddajanja glasu na volitvah, ki omogoča izvajanje te pravice tudi v težkih razmerah.

Ugotovitve poročila prihajajo pred demokratičnim vrhom ameriškega predsednika Joeja Bidna, na katerem bodo svetovni voditelji razpravljali o izzivih, s katerimi se sooča demokracija. Ta bo potekal 9. in 10. decembra in bo priložnost za države, da si drznejo preoblikovati stoletja stare demokratične institucije, je dejal Casas-Zamora. "Za zaščito demokracije potrebujemo kolektivno ukrepanje, ne le med vladami. Ob tem pa morajo biti vključene tudi civilna družba, tisk in akademski krogi," je dodal.

Že v začetku leta je sicer tudi letno poročilo generalnega sekretarja Sveta Evrope za leto 2021 ugotovilo, da je pandemija zaskrbljujoče vplivala na stopnjo demokratičnega nazadovanja.