'V nekaterih državah EU želijo kopirati strategijo Kremlja pri zatiranju svobode medijev'

Zaveznik ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega Leonid Volkov je dejal, da oblast pod nadzorom Vladimirja Putina medije, novinarje in vse, ki si prizadevajo za svobodo, označuje za sovražnike ljudstva. "Brez svobode tiska ni svobode," je dejal in poudaril, da si tisti, ki "tvegajo svoja življenja pri izbiri resnice pred temačnostjo uma in duše, zaslužijo spoštovanje in hvaležnost".

Bruseljski spletni portal Politico ob tem navaja imena ruskih novinarjev, ki so se znašli pod drobnogledom oblasti. Armen Aramyan, Alla Gutnikova, Vladimir Metelkin, Natalija Tiškevič in uredniki študentske revije DOXA so bili obtoženi spodbujanja protestov, novinarji s severnega Kavkaza Abdulmumin Gadzhiev, Airat Dilmukametov, Rašid Majgisov in Salman Tepsurkajev aretirani ali ugrabljeni, Ivan Safronov, nekdanji novinar Komersanta, ki je leta 2007 umrl v sumljivih okoliščinah, je bil obtožen izdaje, zaradi poročanja o protestih pa sta bila aretirana tudi Sergej Stepanov in Denis Kabakov, navaja Politico.

Medtem pa je v Belorusiji po navedbi Politica režim Aleksandra Lukašenka blokiral 50 spletnih strani domačih medijev, ki so izražali naklonjenost protestom, pri tem pa je bilo po podatkih nevladnih organizacij aretiranih 97 novinarjev, 11 od njih je še vedno zaprtih. Kot so sporočili iz kabineta opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske, so neodvisni mediji "svetloba v temi, kjer prevladuje represija." Tihanovska je Zahod pozvala, naj Belorusije ne pusti na cedilu.

Visoki predstavnik za zunanjo politiko EU Josep Borrell je povedal, da je EU odločena narediti več za svobodo medijev v Evropi in drugod. "EU bo še naprej nasprotovala vsem omejitvam svobode izražanja in cenzuri." Jourova pa je ob tem opozorila, da nam v iskanju kršitev svobode medijev "ni treba pogledovati onkraj meja EU, saj da v nekaterih državah poskušajo kopirati strategije Kremlja z napadi na neodvisne novinarje in poskusi nadzora nad mediji".

Letošnji svetovni dan svobode medijev v ospredje postavlja informacije kot javno dobrino. Kot so zapisali pri Združenih narodih, tema letošnjega dneva svobode medijev poziva k potrditvi pomena negovanja informacij kot javne dobrine in vabi k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. To je tudi priložnost za podporo medijem, ki so tarča omejevanja svobode, in za spomin na novinarje, ki so izgubili življenje v iskanju zgodbe, so zapisali pri Unescu.

K zaščiti svobode in neodvisnosti medijev sta pred svetovnim dnevom svobode medijev pozvala tudi Evropska unija (EU) in Svet Evrope (SE). Po besedah generalne sekretarke SE Marije Pejčinović Burić, ki je izpostavila tudi pomen novinarjev v času pandemije, novinarji v demokracijah igrajo ključno vlogo pri odkrivanju resnice in pri tem, da tisti, ki so na oblasti, odgovarjajo za svoja dejanja.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je dejala, da svobode medijev ne smemo jemati za samoumevno. "Nedavno smo bili na to neprijetno opozorjeni. Spomnimo se, da demokracija ne more delovati brez svobodnih in neodivisnih medijev. Novinarje moramo zavarovati na vsak način."

Predstavniki tujih novinarskih organizacij odločno proti pritiskom na medije

Pritiski na medije v Sloveniji so resni, izpostavlja vodja deska EU/Balkan v organizaciji Novinarji brez meja Pavol Szalai. Direktorica Evropske federacije novinarjev Renate Schroeder pa je v spletni razpravi o svobodi medijev dejala, da je kakovostno novinarstvo zelo pomembno in glede na izkušnje iz pandemije celo rešuje življenja.

Organizacija Novinarji brez meja je v nedavno objavljenem poročilu opozorila tudi na "nevarno pot za svobodo medijev" v Sloveniji, ki je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta in pristala na 36. mestu. S tako uvrstitvijo ne more biti zadovoljen nihče v Sloveniji, je Szalai dejal na spletni razpravi o svobodi evropskih medijev, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji v okviru Studia Evropa.

Pritiski na medije so zelo resni, napadi so politično motivirani, tarča pa je bil tudi direktor Slovenske tiskovne agencije (STA), je poudaril.

EU po njegovih besedah dopušča, da je madžarski premier Viktor Orban "protimodel medijske svobode" v EU. Prepričan je, da je skrajni čas, da EU brani medijsko svobodo. V organizaciji zato pozdravljajo napoved Evropske komisije, da bo pripravila novo zakonodajo s tega področja.

Spletna razparava o svobodi evropskih medijev je sovpadla z svetovnim dnevom svobode medijev, 3. majem, ki v ospredje postavlja informacije kot javno dobrino. Vabi k razmisleku o kakovostnemu obveščanju javnosti, je pa tudi opomnik, da pravici do svobode izražanja in obveščenosti nista samoumevni. V Sloveniji je pozornost med drugim namenjena razmeram na STA. Društvo novinarjev Slovenije je ob svetovnem dnevu s prijatelji STA tudi uradno naznanilo začetek kampanje Za obSTAnek, v kateri zbirajo sredstva za STA.