"To je poziv vsem državam, naj več pozornosti namenijo duševnemu zdravju svojih prebivalcev," je danes v Ženevi poudaril generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. WHO v svojem danes objavljenem poročilu kot glavni razlog za povečan stres navaja družbeno izolacijo, ki so jo povzročili ukrepi za zajezitev pandemije. Zaradi njih so imeli ljudje manj možnosti za iskanje podpore pri družini in aktivno življenje, številne zdravstvene storitve, namenjene tistim z duševnimi težavami, pa so bile med pandemijo delno ukinjene.

Drugi stresni dejavniki, ki jih navaja poročilo, so bili osamljenost, strah pred okužbo, boleznijo ali smrtjo, žalovanje po smrti in finančne skrbi, je zapisano na spletni strani WHO.

Pandemija najbolj vplivala na duševno zdravje mladih

Iz kratkega poročila, ki temelji na izčrpnem pregledu obstoječih dokazov o vplivu covida-19 na duševno zdravje, je razvidno, da je pandemija najbolj prizadela duševno zdravje mladih in da so ti nesorazmerno bolj izpostavljeni tveganju za samomorilno vedenje. Poročilo tudi kaže, da so bile ženske bolj prizadete kot moški in da so ljudje z že obstoječimi telesnimi zdravstvenimi težavami, kot so astma, rak in bolezni srca, pogosteje razvili simptome duševnih motenj.

Do konca leta 2021 so se razmere sicer nekoliko izboljšale, vendar danes mnogi še vedno nimajo zadostne oskrbe in podpore, ki jo potrebujejo tako zaradi starejših kot zaradi nedavno nastalih duševnih stanj.

Zaradi zaskrbljenosti ob porastu duševnih bolezni je veliko držav duševno zdravje in psihosocialno podporo že vključilo v svoje načrte odzivanja na pandemijo, vendar pa mora to zavezanost duševnemu zdravju spremljati tudi globalno povečanje naložb, opozarja WHO.