Med državami, ki pozivajo k oblikovanju sil EU za hitro odzivanje v krizah tudi Slovenija

"Najnovejši dogodki v Afganistanu so znova pokazali, da mora biti EU sposobna (...) delovati odločno in hitro," med drugim izpostavlja dokument petih držav, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija dpa. Za to je nujno izboljšati razpoložljivost, pripravljenost, sposobnost hitrega odzivanja in izurjenost oboroženih sil ter bolje izkoristiti formate vojaškega sodelovanja med državami članicami.

Konkretno države poleg tega predlagajo možnost aktivacije člena 44 Pogodbe o EU, ki govori o posredovanju koalicije voljnih in doslej nikoli ni bil uporabljen. To bi omogočilo na splošno več fleksibilnosti in modularno zasnovo kriznega upravljanja EU ter okrepilo opravilno sposobnost unije, menijo. V ta namen naj bi bolje izrabili že obstoječe regionalno sodelovanje.

Glede skupnih kapacitet sil za hitro posredovanje v dokumentu ne piše nič konkretnega. Omenja le, da naj bi predvidena enota kopenske vojske dosegla velikost brigade, kar pomeni okoli 5000 vojakov.

Dosedanji koncept bojnih skupin EU predvideva, da sta vedno v pripravljenosti dve enoti, vsaka s približno 1500 vojaki, ki jih dajejo na razpolago različne države članice za obdobje šest mesecev. A pri tem nenehno prihaja do težav, kako zbrati zadostno število vojakov, tako da je na primer trenutno v pripravljenosti le ena enota. Sicer te sile še niso bile dejansko uporabljene .

Ministrstvo za obrambo potrdilo, da je pri pripravi 'miselnega papirja' sodelovala tudi Slovenija

Razprave o vzpostavitvi novih sil za hitro odzivanje v uniji potekajo že dolgo, nazadnje pa jih je znova podžgala vojaška odvisnost unije od ZDA pri evakuaciji iz Afganistana. Nove sile naj bi tako bile vsaj toliko močne, da bi lahko teoretično prevzele vojaško posredovanje, kot je bilo ameriško zavarovanje letališča v Kabulu, s katerega je potekala evakuacija tujcev in njihovih afganistanskih sodelavcev. ZDA so avgusta za to uporabile okoli 6000 svojih vojakov.

Nov dokument z naslovom "Več pripravljenosti, več fleksibilnosti, več sodelovanja - skupaj na novo raven kriznega upravljanja EU" naj bi bil, če bo šlo po načrtih peterice držav, vključen v t. i. strateški kompas - proces, ki naj bi s ciljem krepitve strateške avtonomije Evrope predvidoma do pomladi 2022 opredelil smernice EU na področjih kriznega upravljanja, odpornosti, razvoja zmogljivosti in partnerstev.

Na slovenskem obrambnem ministrstvu so potrdili, da je Slovenija sodelovala pri pripravi omenjenega 'miselnega papirja' na temo kriznega upravljanja, ki da je "samo še dodaten segment v mozaiku miselnih papirjev in razprav, s katerimi si države članice EU prizadevamo, da bo strateški kompas podal konkretne politične smernice za nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike v naslednjih petih do desetih letih".

Kot so še pojasnili, gredo prizadevanja držav članic v smeri uporabe in nadgradnje obstoječih EU struktur in elementov, vendar z željo po večji operativnosti in uporabi obstoječih struktur. "Tudi na današnji razpravi obrambnih ministrov EU v Bruslju na političnem seminarju o strateškem kompasu EU je omenjeni miselni papir dobil široko podporo med državami članicami, ki so napovedale njihovo pridružitev," so dodali.

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, čigar država se omenja med pobudnicami, je izrazila optimizem, da ima ta pobuda možnosti za uspeh. Pismo je bilo namreč sprejeto zelo pozitivno, je dejala po posvetovanjih s kolegi iz drugih članic EU v Bruslju, kjer se sicer udeležuje zasedanja obrambnih ministrov NATO. "Strinjamo se, da bi ideje morale biti vključene v strateški kompas," je dejala.

Naklonjenost pobudi je izrazila tudi njena avstrijska kolegica Klaudia Tanner. Gre za hitro odzivanje na krize, je dejala ob robu zasedanja obrambnih ministrov NATO v Bruslju, ob tem pa opozorila, da ne bi smelo priti do dvotirnosti. Iz avstrijskega obrambnega ministrstva so sporočili, da bi takšno enoto lahko denimo uporabili v okviru preprečevanja konfliktov in človekoljubne pomoči.