Med blatom iščejo pogrešane: 'Smo utrujeni, umazani in lačni'

Med prvimi območji, ki jih je na severnoameriški celini zajel okrepljeni orkan Ian, je tudi otok Estero. Zaradi uničujočih posledic, ki jih je pustil na 'točki nič', so zaprte ceste, ki vodijo do območja. Med ruševinami na otoku se lahko opazi le tovornjake, buldožerje, pse, ki še vedno iščejo pogrešane, in prebivalce, ki upajo, da bodo pod podrtimi stavbami našli kakšen delček svojega premoženja. 

Tisti, ki so se na območju kljub evakuacijskim pozivom odločili ostati, so sedaj brez elektrike, vode in mobilnega signala. Zavedajo se, da so kljub temu lahko zelo srečni. "Živi smo, imamo veliko srečo. Večjo kot nekateri naši sosedi," je ameriškim medijem povedal Craig Ruke.  V okrožju Lee County, kamor spadata tudi povsem razdejana Fort Myers z otokom Estero in otok Sanibel, je umrlo 42 oseb, še 39 življenj pa je Ian zahteval v sosednjih okrožjih. Štiri žrtve so zabeležili v Severni Karolini. Večina jih je umrla zaradi utopitve. 

'Od stanovanja sem se že poslovila'

Upokojenca Jerry in Sharyn Kohart sta se med divjanjem orkana skrivala v svojem stanovanju, saj živita v šestem nadstropju stanovanjskega bloka. Opisovala sta, kako sta skozi okna opazovala plavajoče pohištvo, hladilnike in druga oprema sokrajanov. Od njunih 91 sostanovalcev se jih je le sedem odločilo zapustiti kraj. Ostali so predvidevali, da gre za lažni alarm in da razmere ne bodo tako hude, kot napovedujejo. Slednje se je namreč zgodilo leta 2017, ko naj bi območje zajel hud orkan Irma. Sedaj je bilo drugače, sta jasna.

"Voda je prihajala v valovih in kar ni hotela oditi, cela zgradba se je tresla," je razlagal Jerry in nadaljeval, da so razmere res hudo podcenili. "Mislili smo, da lahko prenesemo petmetrski nevihtni val, vendar smo se precenjevali. Voda je prišla vse do tretjega nadstropja," je tudi opisoval upokojenec, njegova žena pa je dodala, da bodo stavbo zaradi škode v spodnjih nadstropjih verjetno podrli. "Od stanovanja sem se že poslovila," je zaključila.

Na otoku je kljub evakuacijskim pozivom ostala tudi 77-letna Betsy Mangan. "Dvomim, da so ljudje, ki jih je odnesla voda, preživeli. Tok je bil izjemno močan," je povedala. Med nevihto je skozi okno opazovala tudi, kako je tok odnašal hiše in prebivalce v njih. Steven Light dvomi, da je prenova mesta in otoka sploh mogoča.

Skrajni čas za odhod

Večina tamkajšnjih prebivalcev, ki desetkilometrskega otoka pred orkanom ni zapustila, se zaveda, da je sedaj skrajni čas. "Smo utrujeni, umazani in lačni," je dodal Ruke in poudaril, da so otočani povsem odrezani od preostalega sveta. Ker na otoku ni niti centrov za razdeljevanje pomoči, so prebivalci postavili svoje. Ob uničeno in z blatom prekrito cesto so pod skrivljene senčnike postavili zasilne mize, nanj pa steklenice z vodo in prigrizke. 

Vetrovi in visoki morski valovi so pod seboj podrli več sto večinoma starejših lesenih hiš. Manj stabilne hiše je morski val potisnil tudi od 45 do 300 metrov stran od njihovega naslova. "Ljudje se ne zavedajo razsežnosti uničenja, dokler ne stopijo iz svojega doma," je ob tem povedal tiskovni predstavnik Gasilske brigade Miami Iggy Carroll. Novejše hiše niso utrpele tako velike škode. Večina jih še vedno stoji na svojih naslovih, a s polomljenimi vrati, razbitimi okni, poplavljenimi pritličji in popolnoma prekritih z blatom. Voda je uničila tudi vsa vozila.