Ljudmila Navalna je v soboto odpotovala v zapor na skrajni sever Rusije, kjer je bil njen sin zaprt. Pokojnikova tiskovna predstavnica Kira Jarmiš je od oblasti zahtevala, da truplo nemudoma predajo svojcem, a se to še ni zgodilo. Kot je prek družbenih omrežij sporočila Jarmišova, Ljudmili Navalni tudi danes niso dovolili vstopa v mrtvašnico, kjer se domnevno nahajajo posmrtni ostanki politika, ki je veljal za enega najglasnejših kritikov vladavine ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Jarmišova je zapisala, da je mati Navalnega v zgodnjih jutranjih urah v družbi odvetnikov prispela pred mrtvašnico, a ji tamkajšnji uslužbenci vstopa niso dovolili, enega od njenih spremljevalcev pa naj bi fizično potisnili ven.
"Preiskava poteka, izvajajo se vsi potrebni ukrepi. Trenutno rezultati preiskave še niso bili objavljeni in zato tudi niso znani. V teh razmerah, ko še nimamo informacij, je popolnoma nesprejemljivo dajati tako očitno vulgarne pripombe," se je odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki sicer ni povedal, katere izjave je imel v mislih.
Prav tako ne more povedati, kdaj bo truplo Navalnega izročeno družini, češ da to ni v pristojnosti predsednikovega urada, je še pojasnil.
Aleksej Navalni je v petek umrl med prestajanjem 19-letne kazni v zaporu na skrajnem severu Rusije. Vzrok njegove smrti uradno še ni znan. Številni predstavniki držav Zahoda so odgovornost za smrt Navalnega pripisali ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
"Truplo skrivajo, da bi izginili sledovi strupa"
V devetminutnem videoposnetku je dogajanje komentirala tudi žena preminulega opozicijskega voditelja Julija Navalna, ki je obljubila, da bo nadaljevala delo svojega moža in se borila za svobodo svoje države.
"Pred tremi dnevi je Vladimir Putin ubil mojega moža, Alekseja Navalnega. S tem je mene oropal moža, dva otroka pa očeta," je dejala v objavljenem videoposnetku in dodala, da želi živeti v svobodni Rusiji in pomagati pri gradnji svobodne države.
"Pozivam vas, da mi stojite ob strani in prosim vas, da z mano delite bes, jezo in sovraštvo do tistih, ki so si drznili ubiti našo prihodnost." Ruske oblasti je obtožila, da truplo Navalnega skrivajo, da bi izginili sledovi strupa. "Patetično lažejo in čakajo, da bodo izginili sledovi Putinovega novičoka," je dodala in se pri tem navezala na živčni strup novičok, s katerim so mnenju mednarodnih preiskovalcev ruski agenti Navalnega skušali umoriti že avgusta 2020, poroča Washington Post.
Navalna je Putina obtožila, da je Alekseja "ubil na najbolj strahopeten način ter da ni imel poguma, da bi mu pogledal v oči."
Posnetek varnostih kamer: konvoj vozil zapušča zaporniško kolonijo
Medtem je ruski portal MediaZona objavil posnetek varnostnih kamer, na katerih konvoj več policijskih vozil in kombija zapušča območje zaporniške kolonije. Posnetek naj bi nastal v noči na soboto, torej nekaj ur po tem, ko je odjeknila novica, da je Navalni umrl. V enem od vozil pa naj bi peljali prav truplo Navalnega.
"Preiskovalci so Aleksejevi materi in odvetnikom povedali, da trupla ne bodo izročili in da bodo v naslednjih 14 dneh opravili kemično analizo," je pojasnila tiskovna predstavnica Navalnega .
"Še enkrat ponavljam, Navalnega skrivajo, da bi prikrili sledi umora. Ta 14-dnevna kemična analiza je popolna laž," je še dodala.
Zaradi udeležbe na shodih obsojenih več kot 150 ljudi
Ruska sodišča so medtem minuli konec tedna na zaporne kazni obsodila najmanj 150 ljudi, ki so bili pridržani na shodih v spomin na opozicijskega voditelja. Samo v Sankt Peterburgu so sodniki v soboto in nedeljo 154 ljudi obsodili na zaporne kazni do 14 dni. Skupine za človekove pravice in neodvisni mediji so poročali o več podobnih obsodbah tudi v drugih mestih v Rusiji.
Ruska policija je ta konec tedna pridržala več sto ljudi, ki so se udeležili spontanih shodov v spomin na Navalnega. V Rusiji so protesti v skladu s strogo zakonodajo s tega področja prepovedani in oblasti so v preteklosti že ostro zatrle zborovanja v podporo Navalnemu. Tudi v petek so moskovske oblasti javile, da so zaznale spletne pozive k shodom, ter ljudi posvarile, naj se jih ne udeležujejo.
Smrt Navalnega po besedah Fajon ne bo šla neopaženo mimo EU
V EU se dogovarjajo o možnih ukrepih v odgovor na petkovo smrt Navalnega, tako da to zagotovo ne bo šlo neopaženo mimo unije, je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je po srečanju ministrov z Julijo Navalno zagotovil, da bo Moskva odgovarjala.
Fajon je pozdravila sporočilo vdove v petek preminulega ruskega opozicijskega voditelja na današnjem zasedanju zunanjih ministrov, da Rusija ni predsednik Vladimir Putin in da Putin ni Rusija ter da bo ruski predsednik odgovarjal za vse storjene zločine. "To je tudi naše sporočilo, ko gre za odgovornost," je dejala.
"O možnih ukrepih se na ravni ministrov še dogovarjamo, tako da zagotovo ne bo šlo neopaženo mimo nas," pa je ministrica povedala glede pozivov nekaterih članic k uvedbi sankcij proti odgovornim za smrt Navalnega.
Borrell je po srečanju ministrov z Julijo Navalno prek družbenega omrežja X sporočil, da bosta Putin in njegov režim odgovarjala za smrt Alekseja Navalnega.
"Še naprej bomo podpirali rusko civilno družbo in neodvisne medije," je še zapisal.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije je Navalno na današnje zasedanje zunanjih ministrov EU povabil po petkovi smrti Navalnega. Vzrok njegove smrti še ni znan, številni zahodni voditelji pa so odgovornost pripisali ruskemu predsedniku.
Pokojnikova vdova je danes zagotovila, da bo nadaljevala soprogovo delo in se borila za svobodo svoje države.
Da boj za svobodo živi naprej, je po srečanju z Navalno v Bruslju sporočil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Vi in vaša družina ste izgubili moža in očeta. Svet pa je izgubil bojevnika, ki se ni nikoli nehal zoperstavljati zatiranju s strani Rusije," je zapisal na omrežju X.
Več evropskih držav na pogovor poklicalo ruske veleposlanike
Nemčija, Švedska, Estonija, Latvija in Litva so danes na pogovor poklicale ruske veleposlanike oziroma odpravnike poslov v svojih državah. Nemčija in Švedska sta tudi pozvali k novim sankcijam proti Rusiji, baltske države pa so Moskvo pozvale, naj družini izroči truplo Navalnega.
Nemško zunanje ministrstvo je danes na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Berlinu, nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa se je ob tem zavzela za nadaljnje sankcije proti Rusiji zaradi kršenja človekovih pravic.
Rusko veleposlaništvo v Berlinu je pozive Nemčije k preiskavi smrti Navalnega označilo kot vmešavanje v notranje zadeve države in opozorilo, da Zahod smrt politika izkorišča za spodbujanje protiruske nastrojenosti.
Tudi švedski zunanji minister Tobias Billstrom je danes na pogovor poklical ruskega veleposlanika in mu izročil protestno noto zaradi smrti Navalnega. Prav tako je pozval Evropsko unijo, naj razmisli o "novem režimu sankcij, usmerjenem proti notranji represiji v Rusiji".
Estonija, Latvija in Litva so medtem na pogovor poklicale odpravnike poslov ruskih veleposlaništev v svojih državah. V pogovorih v Talinu, Rigi in Vilniusu so baltske države obsodile smrt Navalnega in ponovile, da je zanjo odgovoren Kremelj. Prav tako so Moskvo pozvale, naj v celoti pojasni okoliščine smrti Navalnega in družini izroči njegovo truplo.
Zunanji ministri baltskih držav so v skupni izjavi kritizirali tudi prihajajoče predsedniške volitve v Rusiji, ki po njihovem mnenju ne bodo niti svobodne niti poštene. "Zaradi popolnega zatiranja opozicije in neodvisnih medijev, pomanjkanja verodostojnih alternativnih kandidatov in brez mednarodnega nadzora te volitve ne bodo imele nobene demokratične legitimnosti," so še zapisali.
Biden napovedal možnost dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi smrti Navalnega
"Že imamo sankcije, ampak razmišljamo o dodatnih," je odgovoril Biden na vprašanje, ali bo uvedel dodatne sankcije. Na vprašanje ali bodo imeli republikanci v predstavniškem domu kongresa na rokah kri Ukrajincev, če ne potrdijo dodatne vojaške pomoči za obrambo pred Rusijo, pa je Biden odgovoril, da tako hudega izraza ne bi uporabil.
"Delajo veliko napako. To kako se oddaljujejo od ruske grožnje, kako se oddaljujejo od zveze Nato in izpolnjevanja naših obveznosti je enostavno šokantno. Česa takega še nisem videl," je dejal Biden.
Ameriški senat je potrdil predlog zakona o dodatni vojaški pomoči Ukrajini v višini 60 milijard dolarjev, vendar pa predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson ob pritisku bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa zavrača uvrstitev predloga na glasovanje.
Kongresniki obeh strank trdijo, da je v predstavniškem domu več kot zadostna podpora za potrditev pomoči, kar je razlog, da Johnson doslej še ni dovolil glasovanja.
Pritisk na republikance zelo narašča po smrti Navalnega, še posebej po Trumpovih besedah pred dnevi, da bi Rusiji dovolil napad na članico zveze Nato, ki ne poravnava svojih obveznosti, s čimer je mislil obrambni izdatek v višini najmanj dva odstotka BDP.
KOMENTARJI (882)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.