Sarajevčani opozorili na poveličevanje fašizma in ustaštva

Mašo za hrvaške žrtve povojnih pobojev, ki je bila ob 75. obletnici načrtovana na Libuškem polju pri Pliberku, so zaradi pandemije letos organizirali v sarajevski katedrali. Vodil jo je nadškof in bosanski kardinal Vinko Puljić. Zaradi epidemije novega koronavirusa se je je udeležilo le okrog 20 vernikov.

Že od zgodnjih jutranjih ur pa so zaradi dogodka poostrili varnost v središču Sarajeva, predvsem v okolici katedrale. Maša za hrvaške žrtve povojnih pobojev je namreč razburila javnost v Sarajevu, kjer opozarjajo na ustaški teror nad prebivalci Sarajeva med drugo svetovno vojno. Potekal je tudi miren protest, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. 

Eden od udeležencev protesta je za televizijo N1 dejal, da protestniki nimajo nič proti sami maši, pač pa so prišli opozoriti na dejstvo, da fašizem še vedno tli. "To seme se ne da izkoreniniti, vedno ga nekdo spodbuja. Kaj je danes fašizem v Bosni in Hercegovini? Najhujše so tri nacionalistične stranke. Ni je manjše države z več strankami. Maša kot maša ne moti nikogar, vendar za Pliberk, to je pogubno. Poveličevanje fašizma je za civilizacijo pogubno. Mi smo tukaj, da stopimo v bran domovini in civilizaciji z bojem proti fašizmu," je dejal. 

Protestniki so se v času, ko je potekala maša, mirno sprehodili po središču mesta v spomin na vse žrtve fašističnih zločinov med drugo svetovno vojno. Protest se je zaključil pred Vječno vatro, spomenikom žrtvam druge svetovne vojne, kjer so za nekaj časa tudi ustavili promet. Protestniki so namreč pred Vječno vatro ploskali in prepevali protifašistične pesmi kot so "Bella Ciao" in "Vratit će se Valter'. 

V Zagrebu in Pliberku so se žrtev spomnili s polaganje cvetja

Pri spomeniku na Libuškem polju je manjša delegacija častnega pliberškega voda položila vence v navzočnosti posebnega odposlanca hrvaške vlade in parlamenta, hrvaškega veleposlanika na Dunaju Daniela Glunčića, je poročal hrvaški radio. Pokrovitelj spominske slovesnosti je bil hrvaški parlament.

Dogodek je minil brez incidentov. Napovedana sta bila dva protesta nasprotnikov prireditve, a je bil eden odpovedan. Na drugem se je po navedbah avstrijske policije zbralo okrog 20 ljudi in je minil mirno.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je danes sicer skupaj s hrvaškim ministrom za veterane Tomom Medvedom položil vence na pokopališču Mirogoj v Zagrebu. Jandroković je novinarjem dejal, da se spominjajo žrtev povojnih pobojev totalitarnega jugoslovanskega komunističnega režima. Meni, da je spominsko slovesnost tudi naslednje leto treba organizirati na Libuškem polju. Obenem pa je izpostavil, da se je med slovesnostjo treba držati pravil in zavrniti poskuse relativizacije ustaškega režima.

Tudi hrvaški predsednik meni, da Pliberk zlorabljajo za povzdigovanje ustaškega režima

Medtem naj bi organizatorji spominske slovesnosti iz častnega pliberškega voda kupili dodatnih 18.000 kvadratnih metrov zemljišča na Libuškem polju, je danes poročal avstrijski časnik Kleine Zeitung. Dodaja, da imajo organizatorji tako v lasti skoraj 50.000 kvadratnih metrov zemljišča.

Avstrijske oblasti v zadnjih dveh letih na slovesnosti niso dovolile ustaške ikonografije in so kaznovale vse, ki so kršili avstrijske zakone o prepovedi povzdigovanja nacističnih in fašističnim režimov, kot je bila tudi Neodvisna država Hrvaška (NDH).

Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović meni, da spominsko slovesnost v Pliberku zlorabljajo za povzdigovanje ustaškega režima. Zato se je sam žrtvam povojnih pobojev poklonil v petek v Teznem. Hrvaški premier Andrej Plenković pa je z vladno delegacijo v petek položil vence pri skupnem grobišču žrtev povojnih pobojev pri Maclju ob meji s Slovenijo.

Kaj obeležujejo v Pliberku?

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, večinoma pripadnikov sil ustaške NDH, pa tudi slovenskih domobrancev, srbskih in črnogorskih četnikov ter drugih. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi. Med njimi so bili tudi civilisti, večinoma družinski člani vojakov.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, Pliberk pa imajo za njegovo prvo postajo.