'Marksistično-leninistična pot': Spremeniti moramo način ravnanja

Scholz je opozoril, da je predsednik Ši Džinping namerno uvajal politično strategijo, da bi mednarodna podjetja postala odvisna od Kitajske. "Izid kongresa komunistične partije, ki se je pravkar končal, je nedvoumen: marksizem in leninizem zavzema veliko širši prostor kot v sklepih prejšnjih kongresov ... Ko se Kitajska spreminja, pa se mora spremeniti tudi način, kako ravnamo s to državo," je zapisal Scholz.

Nemčija se je sicer v zadnjem času soočila z ostrimi kritikami, ker je v zadnjih letih pritiskala na Evropo, da se poda v to, kar je danes katastrofalna odvisnost od ruskega plina, zdaj pa je Berlin tarča očitkov, da dela popolnoma enake napake, ko gre za odvisnost od Kitajske proizvodnje. 

Medtem ko je Scholz nakazal previdnost glede Kitajske, pa še zdaleč ni namigoval, da bi bila Nemčija blizu velikega preobrata v svojih pretežno ugodnih odnosih s Kitajsko. Jasno je ponovil stališče predhodnice Angele Merkel pri vztrajanju, da (neimenovane, a očitno identificirane) Združene države ne bi smele vleči Nemčije v novo hladno vojno proti Pekingu.

"Nemčija, ki je imela tako bolečo izkušnjo delitve med hladno vojno, nima interesa, da bi v svetu nastajali novi bloki," je zapisal. "V zvezi s Kitajsko to pomeni, da bo seveda ta država s svojimi 1,4 milijarde prebivalcev in svojo gospodarsko močjo v prihodnosti igrala ključno vlogo na svetovnem prizorišču – kot je že dolgo v zgodovini."

V rahlo prikriti kritiki politike Washingtona je Scholz dejal, da vzpon Pekinga ne opravičuje "pozivov nekaterih k izolaciji Kitajske", povzema Politico. 

Bistveno je, je vztrajal, da cilj ni "ločiti – ali prekiniti proizvodnih vezi – s Kitajsko". Dodal pa je, da "resno jemlje trditev predsednika Šija, da je cilj Pekinga 'zaostriti odvisnost mednarodnih proizvodnih verig od Kitajske'".

Scholz namerava danes odleteti v Peking na enodnevni obisk, kjer bo prvi zahodni voditelj, ki se bo srečal s Šijem po njegovem ponovnem imenovanju, in prvi voditelj iz skupine vodilnih gospodarstev G7, ki bo obiskal Kitajsko od izbruha pandemije koronavirusa.

Kancler je poskušal tudi nasprotovati kritikam, da njegovo potovanje spodkopava skupni evropski pristop do Kitajske. Po navedbah francoskih uradnikov je njegov francoski kolega Emmanuel Macron predlagal, da bi potovala skupaj in tako dokazala enotnost ter poslala sporočilo, da Peking ne more razdeliti evropskih držav s ščuvanjem druge proti drugi zaradi gospodarskih interesov.

"Nemška politika do Kitajske je lahko uspešna le, če je vpeta v evropsko politiko do Kitajske," je zapisal Scholz. "V pripravah na moj obisk smo zato tesno sodelovali z našimi evropskimi partnerji, vključno s predsednikom Macronom, in tudi z našimi čezatlantskimi prijatelji."

Scholz je dejal, da želi, da Nemčija in EU sodelujeta s Kitajsko pri vzponu – tudi pri pomembnem vprašanju podnebnih sprememb – namesto da bi jo poskušali omejiti.

Obenem je Peking opozoril, naj ne vodi politike, ki teži k "hegemonistični kitajski prevladi ali celo kitajskocentričnemu svetovnemu redu". Scholz je tudi pozval Kitajsko, naj preneha podpirati vojno Rusije proti Ukrajini in zavzame bolj kritično stališče do Moskve.