Vrhunec 'hikoija': ulice mesta preplavilo 42.000 protestnikov

V začetku novembra je bil v novozelandski parlament vložen predlog zakona, s katerim bi na novo interpretirali 184 let staro pogodbo, podpisano med britanskimi kolonizatorji in staroselskim ljudstvom Maori. Predlog je vložila stranka Act, njen vodja David Seymour pa je prepričan, da so temeljna načela pogodbe sčasoma privedla do rasnih delitev in ne enotnosti. Po mnenju Seymoura pogodba diskriminira neavtohtone državljane Nove Zelandije. 

Predlagani zakon je naletel na ostro nasprotovanje v javnosti, kar je privedlo do enega največjih protestnih shodov v zgodovini države. Po ocenah policije se je danes pred parlamentom v Wellingtonu zbralo okoli 42.000 ljudi. 

"Tukaj sem zaradi svojih vnukov, svojih otrok in zaradi njihovih otrok," je za Reuters povedala ena od udeleženk protesta Hoana Hadfield. "Mislim, da je pomembno, da ohranimo našo 'kaupapo', kar so naše maorske vrednote in kultura, in za nas je pomembno, da imamo kulturno identiteto," je dodala. 

Številni protestniki so si nadeli tradicionalna oblačila s pernatimi pokrivali in ogrinjali, nosili pa so tudi tradicionalno maorsko orožje. Na stotine jih je s seboj prineslo maorsko nacionalno zastavo. Z današnjim velikim protestom se je zaključil devetdnevni pohod, mirni protest ali "hikoi", ki se je začel na skrajnem severu države, protestniki pa so se peš in v avtomobilih odpravili na jug do prestolnice Wellington. 

Helmut Modlik, predstavnik plemena Ngati Toa, je množici povedal, da je prepozno za delitve. "Tistim, ki nas bodo delili, pravim, da je prepozno. Smo že eno ljudstvo," je dejal Modlik. 

Medtem ko je pred parlamentom potekal protest, so poslanci danes razpravljali o predlogu zakona. Premier Christopher Luxon je napovedal, da zakon ne bo sprejet, saj ga ne bodo podprli. "Stališče naše stranke ostaja nespremenjeno. Osnutka zakona ne bomo podprli in zato ne bo postal zakon," je dejal Luxon. 

Novo Zelandijo se pogosto postavlja za vzgled, ko gre za spoštovanje pravic staroselcev, toda pod Luxonovo desnosredinsko vlado se mnogi v državi bojijo, da so te pravice zdaj ogrožene. Maori predstavljajo okoli 20 odstotkov 5,3-milijonskega prebivalstva Nove Zelandije. Razlaga klavzul v dokumentu iz leta 1840 še danes usmerja zakonodajo in politiko, med drugim imajo v državi ločeno sodišče za Maore. Sodbe sodišč in posebnega maorskega sodišča so v desetletjih postopoma širile pravice in privilegije Maorov.