Veleposlaniki članic pri EU naj bi na današnjem sestanku potrdili politična dogovora o zakonodaji, ki predvideva pogojevanje evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, in o uredbi o večletnem proračunu, ter skušali doseči soglasje o sklepu o lastnih virih, ki je temelj svežnja. S tem se namreč omogoča zadolževanje Evropske komisije na finančnih trgih in financiranje okrevanja povezave po pandemiji.
Članice so potrdile uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava - ali uredbo o zaščiti proračuna unije. Kot poročajo bruseljski viri pa sta imeli glede uredbe o večletnem proračunu dve članici izrazili zadržke, nasprotovali pa nista vsebini, ampak delu svežnja. Zaradi teh zadržkov ni bilo mogoče sprejeti sklepa o lastnih virih, je sporočilo nemško predsedstvo.
Predsedstvo upornih držav sicer ni imenovalo, so pa viri potrdili, da gre za Madžarsko in Poljsko.
Odpor v Budimpešti in Varšavi je sicer pričakovan, saj gre za vladi, ki jima EU očita, da spodkopavata neodvisnost sodišč, medijev in nevladnih organizacij, zato ob uvedbi novih pogojev tvegata izgubo dostopa do več deset milijard evrov sredstev EU.
Viri v Bruslju ocenjujejo, da bo veto pomenil nove zamude, to pa za EU predstavlja velik izziv, saj je paket ključen za okrevanje po pandemiji. Blokada sicer ni nepričakovana, zato o tej temi že potekajo tudi neformalne razprave, vključno s pogovori med vodjo evropske komisije in kanclerko Angelo Merkel, saj Nemčija predseduje EU.
Madžarski premier Viktor Orban je institucijam EU že pred časom poslal pismo z grožnjo o vetu na proračun, to pa je storil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki.
Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro blokado vidi kot koristno potezo, saj bi tako "blokirali politični projekt, namenjen omejevanju poljske suverenosti."
Na početje Poljske in Madžarske so se ostro odzvali v Evropski ljudski stranki. "Če bodo res ustavili črpanje teh sredstev, potem bodo morali to pojasniti milijonom delavcev, podjetnikom, županom, študentom, raziskovalcem in kmetom, ki računajo na ta sredstva," pravi vodja skupine EPP v evropskem parlamentu Manfred Weber.
Weber meni, da Poljska in Madžarska ustvarjata "fiktivno opozicijo", ko zavračata spoštovanje vladavine prava kot pogoj za dostop do evropskega denarja. "Debata o spoštovanju vladavine prava ni debata o eni državi, o vzhodu ali zahodu. Mehanizem je nevtralen in na vse vpliva enako. Tistemu, ki spoštuje vladavino prava, se tega mehanizma ni treba bati. Madžarska in poljska vlada naj nehata ustvarjati prepreke med seboj in vrednotami, ki so del temeljnih pogodb povezave. Evropejci imajo trenutno enega samega sovražnika, to je koronavirus, od nas pa pričakujejo, da jim bomo priskočili na pomoč," še pravi Weber.
Voditelji EU so se sicer julija odločili, da mora biti dostop do sredstev EU vezan na spoštovanje države do vladavine prava. Takrat je bila med vladami, ki jim ideja ni bila po volji, tudi slovenska.
Odločitev je bila torej nato potrjena na novembrskih pogajanjih med vladami EU, kar je sprožilo proteste Poljske in Madžarske. Slovenija je po neuradnih informacijah tokrat podprla ves sveženj.
KOMENTARJI (376)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.