Novo levo zavezništvo Nupes, ki ga vodi levičarski politik Jean-Luc Melenchon, je glede na objavljene uradne izide osvojilo 135 sedežev ter s tem postalo najmočnejša opozicijska stranka. V zavezništvo so se povezali stranka Nepokorna Francija, socialisti, komunisti in ekologi. Melenchon je po objavi izidov dejal, da je predsednikova stranka utrpela popoln poraz, sami pa da imajo sedaj v rokah vse možnosti.
Močno se je okrepil tudi skrajno desni Nacionalni zbor pod vodstvom Marine Le Pen, ki bo glede na izide zasedel 89 poslanskih mest. Gre za najboljši izid za stranko na parlamentarnih volitvah doslej.

Volilna udeležba nižja kot v prvem krogu
Volilna udeležba je znašala 46,23 odstotka, kar je še manj kot v prvem krogu pred tednom dni, vendarle pa več kot leta 2017, ko je bila udeležba rekordno nizka.

Macronov tabor Skupaj tako dva meseca po njegovi vnovični izvolitvi na položaj izgublja absolutno večino, na katero se je lahko predsednik zanašal v prvem petletnem mandatu.
"Ta situacija za našo državo predstavlja tveganja glede na izzive, s katerimi se soočamo tako na nacionalni kot mednarodni ravni," je v nedeljo rezultate komentirala premierka Elisabeth Borne. Napovedala je, da bodo že danes začeli iskati zaveznike za oblikovanje delujoče večine.
Kot najverjetnejša možnost se ponuja sodelovanje z desnimi Republikanci, ki so osvojili 61 poslanskih mest. Predsednik nekdaj ene dveh vodilnih strank v državi, Christian Jacob je sicer v prvem odzivu izpostavil boleč poraz Macrona in nakazal, da partnerstvo ni samoumevno.
Drugi glasovi z desnega pola so medtem izkazovali več odprtosti za sodelovanje. Nekdanji minister Jean-Francois Cope je vladni dogovor med Macronom in Republikanci izpostavil kot ključnega pomena v boju proti vzponu skrajnosti.
Minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je v odzivu zanikal, da v Franciji ne bo mogoče vladati, je pa priznal, da bo na strani vladajoče stranke "potrebne veliko domišljije" v novi politični situaciji, ki je v sodobni Franciji brez primere.
Poraz doživeli tudi tesni zavezniki Macrona
Še en udarec je Macronovi vladi zadal poraz nekaterih ministrov in drugih članov vlade, ki se bodo morali v skladu s francoskimi političnimi običaji posloviti s položajev. V parlament se ni uspelo prebiti ministrici za zdravje Brigitte Bourguignon in ministrici za okolje in zeleni prehod Amelie de Montchalin.
Še dva tesna zaveznika Macrona, predsednik nacionalne skupščine Richard Ferrand in nekdanji notranji minister Christophe Castaner, sta v bitki za poslanski sedež prav tako morala priznati poraz.
Po drugi strani pa je v tesni volilni tekmi sedeže uspelo ubraniti ministru za evropske zadeve Clementu Beaunu in ministru za javno upravo Stanislasu Gueriniju, ki veljata za mlada stebra stranke.

Poznavalci: Macrona čakajo pogajanja in kompromisi
Izid prinaša grenak priokus za Macrona po aprilski zmagi na predsedniških volitvah, ko je kot prvi francoski predsednik po več kot dveh desetletjih uspel osvojiti tudi drug mandat. "Gre za prelomno točko v njegovi podobi nepremagljivosti," je ocenil raziskovalec pri centru za politične raziskave na univerzi Sciences Po Bruno Cautres.
Profesor ustavnega prava Dominique Rousseau pa meni, da izid zanj pomeni zaplet pri izvedbi predvidenih reform - zniževanja davkov, prenove socialnega varstva in dviga upokojitvene starosti. "Za Macrona se bo teh pet let vse vrtelo okrog pogajanj in parlamentarnih kompromisov," je dejal.
Časnik Le Monde je izide pospremil z napisom "Macron se sooča s tveganjem politične nemoči" na naslovnici, Le Figaro pa je ocenil, da rezultati prinašajo možnost "mrtvorojenega novega mandata".
Kakšne reforme obljublja Macron?
Macron je obljubil, da se bo spopadel z dvigom življenjskih stroškov, vendar imajo njegovi politični tekmeci zelo različne poglede na to, kako se lotiti blažitve draginje. Macronovi pomembni predlogi so bili tudi reforma socialnih prejemkov, znižanje davkov in postopno zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 65 let. Reforma pokojninske dobe bo še posebej težko izvedljiva, četudi bo pridobil podporo republikancev, piše BBC. Obstajajo tudi predlogi za doseganje ogljične nevtralnosti in polne zaposlenosti.
Nedavno je predlagal tudi "novo metodo" upravljanja, kjer bi imela civilna družba večjo vlogo. Predlagal je ustanovitev nacionalnega sveta za prenovo, ki bi ga sestavljali lokalni prebivalci, da bi Francija postala bolj demokratična.
V prvem krogu, ki je potekal 12. junija, je vsako od zavezništev – Skupaj in Nupes – dobilo po nekaj čez 25 odstotkov glasov, razlika med njima je bila v državi z 48 milijoni volivcev le nekaj več kot 20.000 glasov.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.