Po več dneh intenzivnih političnih manevriranj v zakulisju so v ponedeljek iz predsedniške palače v Parizu sporočili, da je odstopila francoska vlada s premierko Elisabeth Borne na čelu. Bornejeva je vlado v Parizu vodila manj kot dve leti. Njen odstop je v skladu z načrti predsednika Emmanuela Macrona o prestrukturiranju vlade in sledi večtedenskim napetostim v zvezi s spornim zakonom o priseljevanju.
Macron pa je že danes za novega premierja imenoval priljubljenega 34-letnega šolskega ministra Gabriela Attala. Ta bo tako postal najmlajši in prvi odkrito istostpolni predsednik vlade v zgodovini moderne Francije. Je v civilni zvezi z evropskim poslancem Stephanom Sejournejem.

Attal sicer izhaja iz skupine mladih podpornikov Dominiqua Strauss Kahna, nekdaj enega vodilnih predstavnikov levice, ki je padel v nemilost po aretaciji zaradi spolnega napada leta 2012. Bil pa je med prvimi socialisti, ki so ob ustanovitvi njegove stranke leta 2016 sledili Macronu.
Njegov vzpon na političnem parketu je bil bliskovit – kmalu po Macronovi izvolitvi za predsednika leta 2017 je postal tiskovni predstavnik vlade, nato minister za proračun, julija lani pa je stopil na čelo ministrstva za šolstvo. Na tem položaju je prepričal številne starejše prebivalce, ki sestavljajo glavnino Macronovega volilnega telesa, s stališči v prid uniformam ali prepovedi muslimanskega oblačila abaja v šolah.
Njegov dinamičen način delovanja in strmo vzpenjajoča se kariera nekatere opazovalce spominjata na Macrona in njegov vzpon v politiki.
Macron je v sporočilu na omrežju X zapisal, da računa na njegovo energijo, da bo uresničil njegov projekt obljubljene regeneracije.
Menjave v francoskih vladnih vrstah se odvijajo pred olimpijskimi igrami v Parizu in evropskimi volitvami, kjer Macronova sredina tvega politične izgube na račun krepitve skrajne desnice, ki jo vodi Marine Le Pen.
Obenem je veliko pričakovanj usmerjenih v nova vodilna imena v stranki Preporod, saj se Macron leta 2027 po dveh mandatih ne bo mogel znova potegovati za predsedniški položaj.
Bornejeva je odstopila, potem ko so se že dlje časa napovedovale spremembe v vladni ekipi, ki je bila v malo manj kot dveh letih mandata velikokrat pod pritiskom. Uspelo ji je sicer sprejeti nekaj težavnih zakonov, vključno z nepriljubljeno pokojninsko reformo minulo pomlad in spornim zakonom o priseljevanju decembra lani.
Macron se je doslej drugi ženski na čelu francoske vlade v ponedeljek zahvalil za izjemno delo v službi naroda. Njenemu odhodu in imenovanju novega premierja naj bi še ta teden sledilo preoblikovanje vlade, pogajanja o ministrski ekipi pa še potekajo.
Vse od ponedeljkovega odstopa vlade se je kot najverjetnejšega novega premierja omenjalo prav Attala, ki med vladnimi ministri uživa največjo priljubljenost.
Imenovanje novega vodje vladne ekipe so sicer sprva napovedovali že za ponedeljek zvečer, nato za danes zjutraj, kar je sprožilo govorice o notranjih nesoglasjih, ki pa so jih najvidnejši člani dosedanje vlade zanikali. Vodja poslanske skupine stranke Preporod Sylvain Maillard je Attalu čestital z besedami, da je prepričan v njegovo vestno uresničevanje njihovega projekta in v poosebljanje skupnih vrednot.
V skladu s francoskim političnim sistemom je sicer predsednik tisti, ki določa glavne usmeritve, premier pa je odgovoren za vsakodnevno vodenje vlade.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.