Macron: Notredamska katedrala bo obnovljena do leta 2024

V požaru, ki je eno največjih pariških znamenitosti opustošil pred natanko dvema letoma, je bila katedrala Notre Dame močno poškodovana, ko se je požar s strehe razširil na preostanek srednjeveške zgradbe. Vzrok požara še ni povsem znan, povzročila naj bi ga napaka v električnem sistemu ali cigaretni ogorek.

Macron, ki je danes skupaj s pariško županjo Anne Hidalgo obiskal gradbišče, kjer potekajo obnovitvena dela, je zatrdil, da je celotna Francija predana obnovi te svetovno znane znamenitosti. "Naš pogled je usmerjen v prihodnja tri leta, ko bomo morali izpolniti svoje zadane cilje, zato bo načrtovanje obnove odslej potekalo še na bolj na zahteven in strog način," pa je Macronove besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav je v požaru zgorelo celo ostrešje gotske cerkve, so gasilci vložili ves trud, da ni ogenj zajel celotne srednjeveške zgradbe ohranila. Macron je že takoj po požaru napovedal petletni cilj obnove, kar bi pomenilo, da bi lahko bila katedrala znova odprta za obiskovalce, ko bi Pariz leta 2024 gostil poletne olimpijske igre.

Ta cilj je ponovil tudi lani, čeprav je obnovo močno oteževala pandemija covida-19. Francoske oblasti so v sklopu ukrepov za zaustavitev širjenja koronavirusa lani spomladi prenovo celo začasno zaustavile.

Katedralo Notre Dame bodo tako odprli aprila 2024 v času velikonočnih praznikov za obrede, restavracija pa bo po besedah Jean-Louis Georgelina, ki vodi obnovitvena dela, potekala še tudi po tem mesecu. Za prenovo so iz različnih virov pridobili skoraj milijardo evrov.

Notranjost katedrale je danes mreža gradbenih odrov in raznovrstnih delavcev, v gradbene odre in žerjave so "odete" tudi zunanje stene katedrale.

Katedralo Notre Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. V osnovi je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja. Originalna gotska notranja oprema katedrale je bila sicer skoraj v celoti izgubljena, saj so v času francoske revolucije cerkev izropali, razbijali kipe in okna ter uničevali notranjo opremo. Katedralo so razglasili za Tempelj razuma, pozneje pa so jo uporabljali tudi za trgovanje in skladiščenje.

Pred propadom jo je rešila Napoleonova želja, da bi bil v njej kronan za francoskega cesarja, zaradi česar so leta 1804 na hitro popravili najhujšo škodo in jo polepšali, da bi bila vredna svečanega dogodka.

Nova pobuda za prenovo stolnice pa se je rodila kot posledica priljubljenega zgodovinskega romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja iz leta 1831. Sredi 19. stoletja sta arhitekta Jean-Baptiste Lassus in Eugene Viollet-le-Duc začela temeljito prenovo propadajočega spomenika.