Nekateri Macronovi predlogi bi po oceni Putina lahko predstavljali osnovo za napredek

Kot je na novinarski konferenci po koncu pogovorov v Moskvi dejal ruski predsednik Vladimir Putin, je beseda med drugim tekla o varnostnih jamstvih, ki jih Rusija zahteva od ZDA in Nata, med drugim, da se Nato ne sme širiti na Vzhod in da Ukrajina ne sme postati njegova članica. Glede tega bo Rusija zahtevala trdno zavezo, je dejal.

Čeprav na pogovorih do pomembnejšega preboja ni prišlo, Putin ocenjuje, da bi lahko številni predlogi, ki mu jih je predstavil francoski kolega Emmanuel Macron, predstavljali osnovo za napredek pri reševanju ukrajinske krize. "Številne njegove ideje, predlogi ... so mogoči kot osnova za nadaljnje korake," je dejal. Podrobnosti o predlogih ni navedel, je pa dejal, da bosta z Macronom o tem govorila po telefonu, potem ko se bo ta v torek sestal z ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim.

Putin se je francoskemu kolegu zahvalil za njegova prizadevanja za rešitev spora in zanikal, da bi bila Rusija agresivna do Ukrajine ali Zahoda. "Nismo mi tisti, ki se pomikamo proti Natovim mejam," je dejal. Kijev je obtožil, da ignorira vse priložnosti za mirno rešitev krize. "Kar se nas tiče, bomo naredili vse, da najdemo kompromise, ki ustrezajo vsem. Ne bo namreč zmagovalcev, če bo na evropski celini izbruhnila vojna," je dejal. Ob tem je ocenil, da dialoga z ZDA in Natom še ni konec.

Macron pa je povedal, da je Putinu podal predloge o "konkretnih varnostnih jamstvih", in ocenil, da še vedno obstaja možnost mirne rešitve spora. "Predsednik Putin mi je zagotovil svojo pripravljenost za sodelovanje v tem smislu in željo po ohranitvi stabilnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine," je dejal. Izrazil je prepričanje, da morajo vsi skupaj najti mirno pot iz krize, za kar je po njegovi oceni tudi še vedno čas. Zavzel se je za oblikovanje novih mehanizmov, ki bi zagotovili stabilnost v regiji.

Predsednika sta sestanek v Kremlju začela ob upoštevanju omejitvenih ukrepov zaradi novega koronavirusa. Brez rokovanja sta se usedla vsak na svoj konec dolge bele mize. Gre za format, ki ga je Putin v luči pandemije nedavno sprejel ob srečanjih s tujimi veljaki. "Ta razprava se lahko začne v smeri, v katero moramo iti, to je proti deeskalaciji," je dejal Macron ob začetku srečanja v Moskvi. Dodal je, da želi "začeti kolektivno graditi koristen odziv za Rusijo in vso preostalo Evropo".

Francoski predsednik je izrazil upanje, da se bi s tem odzivom izognil vojni in zgradil elemente zaupanja, stabilnosti in prepoznavnosti za vse. Po njegovih ocenah so trenutne razmere v Evropi kritične in zahtevajo izredno odgovornost. "Vidim, koliko truda vlaga sedanje francosko vodstvo za rešitev vprašanja varnosti v Evropi, predvsem za rešitev krize na jugovzhodu Ukrajine," je medtem dejal Putin. Meni, da imata državi skupne pomisleke glede varnosti v Evropi.

Kremelj o Macronovem obisku: Zadeve so preveč kompleksne

Macron je prvi zahodni voditelj, ki se je srečal z ruskim predsednikom, odkar so se napetosti med Rusijo in Zahodom decembra lani začele stopnjevati. 

Obisk francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Moskvi je zelo pomemben za zmanjšanje napetosti glede Ukrajine, a bistvenega preboja pri reševanju ukrajinske krize sicer ne gre pričakovati, saj so razmere preveč kompleksne, da bi jih rešili na zgolj enem srečanju, pa je še pred Macronovim prihodom ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Z Macronovim obiskom danes v Moskvi in v torek v Kijevu se začenja nov teden intenzivnih diplomatskih prizadevanj za rešitev ali vsaj umiritev ukrajinske krize. 

Zahodni voditelji že več tednov glasno svarijo, da Ukrajini grozi skorajšnja invazija, potem ko je Rusija ob meji s to državo namestila že več kot 100.000 svojih vojakov. V Moskvi načrtovanje invazije zanikajo, tudi uradni Kijev je že nekajkrat posvaril pred ustvarjanjem prevelike panike s strani Zahoda in ocenil, da so možnosti za diplomatsko rešitev bistveno večje od grožnje eskalacije.

"Evropa preživlja najnevarnejši trenutek za svojo varnost od konca hladne vojne, čeprav diplomatska rešitev ostaja možna," pa o situaciji meni visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell.

Scholz v ZDA

Ameriški predsednik Joe Biden je danes pred pogovori z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom v Ovalni pisarni Bele hiše poudaril, da sta usklajena glede odvračanja ruske agresije na Ukrajino oziroma naprej v Evropo. Podobno je že pred tem ob obisku kongresa zagotovil tudi Scholz.

Biden je med fotografiranjem pred pogovori dejal, da je Nemčija ena najtesnejših zaveznic ZDA in da usklajeno sodelujejo pri odvračanju ruske agresije.

"Veliko se imava za pogovoriti," je dejal Biden in omenil še usklajenost glede Kitajske ter dodal, da se bosta pogovarjala o boju proti pandemiji koronavirusa, podnebnih spremembah in drugih temah.

Scholz se je Bidnu zahvalil za povabilo v Belo hišo. ZDA je opredelil kot najtesnejšo zaveznico Nemčije in dejal, da se je prišel med drugim pogovarjat o boju proti ruski agresiji proti Ukrajini.

Dejal je, da je do zelo pomembnega obiska Bele hiše, ki je njegov prvi, odkar je prevzel položaj, prišlo v zelo pomembnem času. Več bosta oba povedala po pogovorih na skupni novinarski konferenci.

Nemška tiskovna agencija dpa je pred tem poročala, da je Scholz ob obisku ameriškega kongresa dejal, da sta državi tesni zaveznici in glede sedanje krize delujeta usklajeno. Dodal je, da bo v primeru vojaškega napada na Ukrajino potrebno plačati visoko ceno, pri čemer je mislil na Rusijo.

ZDA bi želele, da bi se Nemčija odpovedala projektu plinovoda Severni tok 2, četudi ne pride do ruskega napada na Ukrajino, Biden pa upa na javno zagotovilo Scholza, da se bo to v primeru napada zanesljivo zgodilo.

Scholzu sicer nemška opozicija s krščanskimi demokrati (CDU) na čelu očita, da bi moral Washington obiskati že veliko prej in ne šele dva meseca po nastopu mandata. Obenem je Nemčija tarča kritik nekaterih zaveznic v zvezi NATO, saj da v ukrajinski krizi ni dovolj pritisnila na Rusijo. Tudi v ZDA nekateri dvomijo, ali lahko, če bo dejansko prišlo do invazije, računajo na Nemčijo.

Za nezadovoljstvo je med drugim poskrbela odločitev nemške vlade, da zavrne dobavo orožja Ukrajini, medtem ko glavna tarča kritik ostaja plinovod Severni tok 2, ki bi ruski plin pripeljal naravnost v Nemčijo in pri tem zaobšel Ukrajino. V Washingtonu so dali večkrat jasno vedeti, da vidijo ustavitev tega projekta kot eno od sankcij proti Rusiji v primeru napada na Ukrajino, a na vprašanje, ali se Nemčija s tem strinja, doslej niso izrecno odgovorili.