Lukašenko svari pred jedrsko vojno v Ukrajini, Kitajska pripravljena na spopade

"Zaradi prizadevanj ZDA in njenih satelitov se je v (Ukrajini) razplamtela totalna vojna (...), na obzorju se obeta tretja svetovna vojna z jedrskim orožjem," je v televizijskem nagovoru o stanju države izjavil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko.

Dodal je, da bo sprtima stranema predlagal premirje. Po njegovih besedah je treba "vsa ozemeljska, obnovitvena, varnostna in druga vprašanja urediti za pogajalsko mizo, brez predpogojev".

Po oceni 68-letnega beloruskega voditelja Kijev ne more računati na zmago proti jedrski sili, kot je Rusija, še posebej ko bo ruska orožarska industrija začela delati s polno paro. "Zdaj je veliko informacij o skorajšnji protiofenzivi. To je najhujše, kar se lahko zgodi," je opozoril Lukašenko in pojasnil, da bi to uničilo vse možnosti za mirno rešitev konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno napovedal, da bo Rusija v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje. Kot je dejal, Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že desetletja na ozemlju svojih zaveznic. Priprave za namestitev orožja naj bi se začele aprila.

V Kijevu so se na napoved odzvali kritično in dejali, da je Moskva Belorusijo vzela za jedrskega talca. Kritični so bili tudi v Berlinu, ZDA pa so zatrdile, da ni znakov, da bi se Rusija pripravljala na uporabo jedrskega orožja. Pri zvezi Nato so rusko jedrsko retoriko označili za nevarno in neodgovorno.

Iz Minska so nato pred dnevi sporočili, da jih je v namestitev ruskega jedrskega orožja prisilil Zahod oziroma ZDA in njene zaveznice, ki so Belorusijo izpostavile političnemu in gospodarskemu pritisku brez primere. Ob tem so pojasnili, da beloruske oblasti ne bodo imele nadzora nad orožjem in da njegova namestitev nikakor ni v nasprotju s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.

Lukašenko je sicer tesen zaveznik Putina. Ruski vojski je na začetku ruske invazije na Ukrajino že dal na razpolago belorusko ozemlje. Prav tako so se beloruski volivci na referendumu kmalu po izbruhu vojne odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje na svojem ozemlju.

Ši Džinping se pripravlja na vojno

Kitajski voditelj Ši Džinping pravi, da se pripravlja na vojno. Na letnem srečanju kitajskega parlamenta in njegovega vrhovnega svetovalnega odbora je Ši temo vojne pripravljenosti prepletel skozi štiri ločene govore. V enem od teh je svoje generale celo pozval, naj si "drznejo boriti".  

Kitajska vlada je nedavno napovedala 7,2-odstotno povišanje proračuna za obrambo, ki se je v zadnjem desetletju že tako podvojil. Poleg tega pripravljajo načrte, da država poveča samooskrbo pri žitih. 

V zadnjih mesecih je Peking sprejel tudi nove zakone glede pripravljenosti vojske in lažjega aktiviranja rezervnih sil, zgradili so nova zaklonišča v mestih ob Tajvanski ožini ter po vsej državi odprli nove urade za mobilizacijo. 

1. marca pa je osrednja teoretična revija kitajske komunistične partije (KKP) objavila esej z naslovom "Pod vodstvom Ši Džinpinga, ki razmišlja o krepitvi vojske, bomo zmagovito korakali naprej". V drugem eseju, z naslovom "Jun Zheng", pa navajajo, da je treba pospešiti "posodobitev nacionalne obrambe in oboroženih sil". "Spričo vojne, ki nam jo lahko vsilijo, moramo s sovražniki govoriti v jeziku, ki ga razumejo in uporabiti zmago za doseganje miru in spoštovanja. V novi eri (kitajska) Ljudska vojska vztraja pri uporabi sile za končanje boja," še piše v eseju. 

Kitajska retorika glede Tajvana se zaostruje že vse od začetka vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik Joe Biden pa že od začetka napetosti poudarja, da bodo ZDA branile Tajvan v primeru napada Kitajske. V tej luči je Peking močno razburil obisk tajvanske predsednice Caj Ing-ven v ZDA. Ta je namreč v sredo prispela v New York, od koder je predvidoma danes odletela v Srednjo Ameriko. Peking je njen postanek v ZDA obsodil, Bela hiša pa je skušala pomiriti napetosti. Kot je dejal predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby, gre namreč že za sedmi postanek aktualne predsednice Tajvana v Združenih državah. Kirby je ob tem poudaril, da so na ta način potovali tudi njeni predhodniki, ter da tajvanska predsednica ni na uradnem obisku v ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kitajska vladajoča komunistična partija šteje Tajvan, otok s 24 milijoni prebivalcev, za del svojega ozemlja – čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping.