Več deset tisoč protestnikov je že tretji zapored na ulicah beloruske prestolnice protestiralo proti predsedniku Aleksandru Lukašenku in zahtevali njegov odstop. Demonstracije so se začele, ko je avtokratski voditelj razglasil zmago na volitvah, ki so bile 9. avgusta, čeprav opozicija in mnogi mednarodni opazovalci trdijo, da so bile te volitve nesvobodne in nepoštene.
Policija je sporočila, da so na nedeljskih protestih aretirali 125 ljudi, a beloruska organizacija za človekove pravice Viasna trdi, da so jih zopet pridržali več kot 200.
Protestniki so tudi tokrat vzklikali gesla "Svoboda!" in "Odstopi!" na poti do predsedniške palače, kjer je stala posebna enota policije, med njimi in množico pa je bila še žičnata ograja. Uradnih podatkov o številu protestnikov ni, a nekateri opozicijski viri trdijo, da se jih je zbralo več kot 100.000. Mnogi med njimi so imeli s seboj stare beloruske rdečo-bele zastave.
Mnoge medijske organizacije, med drugim tudi BBC in AP, sta sporočili, da so mnogi tuji novinarji, ki so pokrivali nemire v državi, bili aretirani ali deportirani. Kot piše Euronews, naj bi Nemčija svojega veleposlanika pozvala, naj se vrne, potem ko so nekaterim novinarjem odvzeli akreditacije.
Mednarodni opazovalci skušajo posredovati in poskrbeti za mediacijo, a do zdaj Lukašenko svoje drže ni omehčal. Zdaj je priznl, da je "sistem v državi nekako avtoritaren", zato razmišlja, da bi dopustil možnost referenduma za spremembo ustave. Ob tem je že zavrnil pozive opozicije, da bi se vrnili k ustavi iz leta 1994, ki jo je Lukašenko skozi leta vladanja z referendumi večkrt spremenil in si tako zagotovil večje pristojnosti. Po njegovih besedah bi bil to korak nazaj in ne naprej, kot trdi opozicija.
Lukašenko je leta 1996 z referendumom o ustavni reformi pridobil večje pristojnosti pri imenovanju sodnikov, vključno s predsednikom ustavnega sodišča. Ustavni referendum leta 2004 pa je beloruskemu predsedniku omogočil tri zaporedne mandate namesto dotedanjih dveh.
Tihanovska si želi mirne spremembe oblasti, a brez zunanjega vmešavanja
Iz štaba Lukašenkove protikandidatke na volitvah Svetlane Tihanovske so medtem danes sporočili, da bo Tihanovska v začetku septembra Varnostni svet ZN in Svet Evrope zaprosila za podporo pri mirni spremembi oblasti v Belorusiji. VS ZN naj bi prek videopovezave nagovorila v petek, Parlamentarno skupščino Sveta Evrope pa 8. septembra.
37-letna Tihanovska, ki se je pritožila na izide volitev, nato pa se zatekla v Litvo, sicer poudarja, da je treba notranjepolitično krizo v Belorusiji rešiti brez vmešavanja od zunaj in da ne sme prerasti v geopolitični konflikt med Rusijo in Zahodom. Po njenih besedah je njen cilj sprememba režima z dialogom, ki pa bi ga lahko začeli ob pomoči mednarodne skupnosti.
Baltske države neodvisno od EU uvedle sankcije proti beloruskim predstavnikom
Na t.i. črnem seznamu so Litve, Latvije in Estonije so delavci beloruske osrednje volilne komisije, notranjega ministrstva, ministrstva za pravosodje, varnostnih oblasti in več drugih beloruskih institucij.
"Ugotovili smo, da so tri osebe s seznama v zadnjih petih letih večkrat obiskale Litvo, ena med njimi celo 15-krat," je dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda. Dodal je, da bodo na seznam kasneje dodali še nove ljudi. Litovsko zunanje ministrstvo je v preteklih tednih predlagalo sankcije proti skupno 118 beloruskim predstavnikom.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.