Logarju vprašanja evropskih poslancev glede non-paperja in Balkana, Irana

Evropski poslanec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Michael Gahler je v prvem vprašanju izpostavil "neslavna non-paperja" o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, konkretno je omenil BiH in Kosovo, ter Logarja vprašal, ali lahko še enkrat zagotovi, da vir ni slovenska vlada in da se Slovenija ne strinja z vsebino teh neuradnih dokumentov.

Logar je odgovoril z besedami, da Svet EU vztraja pri svoji nedvoumni zavezanosti evropski perspektivi BiH kot ene, združene in suverene države.

STA je sicer v sredo od generalnega sekretariata Sveta EU prejela odgovor na zaprosilo za dostop do non-paperja o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, poslano v začetku junija, ki potrjuje obstoj takšnega dokumenta. V Svetu EU so pred tem obstoj dokumenta kot prvi potrdili avstrijski tiskovni agenciji APA, poleg tega so ga potrdili tudi za Delo. Na vprašanje STA, ali je mogoče pridobiti "neuradni dokument o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, ki ga je na podlagi nekaterih navedb predsedniku Evropskega sveta predal slovenski premier Janez Janša in ki ga je objavil slovenski medij Necenzurirano", so z generalnega sekretariata Sveta EU odgovorili, da so prepoznali en dokument, ki je povezan z zadevo, a da ne morejo zagotoviti dostopa do njega.

Iz vrst evropskih socialdemokratov S&D in liberalcev Renew je Logar slišal izraze zaskrbljenosti glede nedavnih Janševih izjav v podporo preiskavi pokola v Iranu leta 1988. Socialdemokratka Isabel Santos ga je ob tem vprašala, kakšno je stališče Slovenije do pogajanj o iranskem jedrskem dogovoru. EU si, kot je znano, z vsemi močmi prizadeva za ohranitev tega sporazuma, Janševe izjave pa sprožajo očitke, da spodkopavajo ta prizadevanja.

Logar je poudaril, da se Slovenija ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, vedno pa se bo zavzemala za človekove pravice in temeljne svoboščine. Spomnil je, da je visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell v ponedeljek pojasnil, da so bile izjave podane v imenu slovenskega premierja. Tudi če država predseduje Svetu EU, lahko ima še vedno svojo zunanjo politiko in slovenska zunanja politika temelji na zagovarjanju človekovih pravic, je dejal Logar. V izjavi za STA po razpravi s člani odbora pa je minister na vprašanji, kakšno je slovensko stališče do pogajanj o iranskem jedrskem dogovoru in ali ga ne skrbi, da bi lahko izjave, kot je bila premierjeva, spodkopale prizadevanja za ohranitev dogovora, še povedal, da Borrell zaradi tega ni izrekel nikakršnih skrbi.

Liberalka Nathalie Loiseau je izpostavila presenečenje in zaskrbljenost, ker se slovenski obrambni minister Matej Tonin na njeno povabilo ni želel udeležiti razprave s pododborom za varnost in obrambo, češ da je obramba nacionalna pristojnost. To se zdi poslanki nenavadno in presenetljivo stališče za predsedujočo državo. Izpostavila je tudi medparlamentarno konferenco v Ljubljani, na katero da je predstavnikom EU težko priti. To postaja resen problem, je menila.

Nepovezani poslanec Marton Gyöngyösi in socialdemokrat Thijs Reuten sta izpostavila tudi vprašanja glede svobode medijev, neodvisnega pravosodja in vladavine prava v Sloveniji, ki da spodkopavajo verodostojnost prizadevanj Slovenije na Zahodnem Balkanu. Na vprašanje glede slabšanja razmer v Sloveniji je Logar odgovoril, da nedavno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji kaže nasprotno sliko.

Veliko vprašanj, tudi vprašanje evropskega poslanca iz Slovenije Milana Zvera (EPP), se je nanašalo na pomen zagotovitve premikov na Zahodnem Balkanu, še zlasti glede začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki je v zastoju zaradi dvostranskih vprašanj Sofije in Skopja. Minister meni, da po volitvah v Bolgariji obstaja zelo majhna priložnost, a da je treba najprej počakati na sogovornika na bolgarski strani. Nato si bo slovensko predsedstvo po njegovih besedah z vsemi močmi prizadevalo za rešitev.