Logar: Izjave o skupnem upravljanju področja Jadrana nismo podpisali

Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi di Maio, na današnjem srečanju v Trstu, na katerem so govorili o razglasitvi hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranu, niso podpisali tristranske izjave.  

Pogovor se je zaključil po dobri uri. "Z ministroma Hrvaške in Italije smo sprejeli, a ne podpisali, izjavo o skupnem upravljanju področja Jadrana, skladno z evropskimi smernicami," je Logar povedal po poročanju našega novinarja. 

Ključno sporočilo izjave je po njegovih besedah "skupno sodelovanje pri upravljanju Jadrana", sledilo pa bo še eno tristransko srečanje "na ekspertni ravni", je napovedal po navedbah Primorskega dnevnika. 

Hrvaški zunanji minister je ocenil, da so pogovori potekali v tvornem vzdušju in da se Slovenija zaradi hrvaške razglasitve izključne gospodarske cone ne sme bati, da bi bili njeni interesi ogroženi. Potrdil je, da so ministri uskladili skupno izjavo in da jo bodo v prihodnje tudi podpisali v duhu prijateljstva in evropskega sodelovanja, poroča tržaški dnevnik.

Nadaljevanje pogovorov bo v januarju

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je bilo današnje srečanje namenjeno skupnemu upravljanju Jadranskega morja. "Slovenija, Italija in Hrvaška kot države, ki mejijo na skupno morje, delijo vizijo Jadranskega morja kot mostu, ki združuje ljudi v regiji, in kot vir blaginje za vse. Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa in občutljivim ekosistemom potrebuje celovit pristop za zaščito okolja, preprečevanje tveganj in zagotavljanje trajnostnega razvoja," so ministri zapisali v skupni izjavi.

Strinjali so se, da nadaljujejo z razpravo v tristranskem formatu o skupnem sodelovanju na področju gospodarskega razvoja, povezljivosti in celovite zaščite Jadranskega morja. S tem ciljem so vzpostavili mehanizem za okrepljeno sodelovanje tako na politični kot na strokovni ravni. 

Tristranski pogovori se bodo nadaljevali v sredini januarja, so še napovedali na zunanjem ministrstvu.

Kot je znano, nameravata Hrvaška in Italija v začetku prihodnjega leta v Jadranskem morju razglasiti vsaka svojo izključno gospodarsko cono. Slovenija te možnosti nima, a je bila vključena v pogovore o njuni nameri. 

Hrvaški sabor je v petek z veliko večino podprl odločitev vlade o razglasitvi izključne gospodarske cone v Jadranskem morju. Formalno razglasitev hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone pa je pričakovati januarja.

Grlić Radman: Dobri odnosi s Slovenijo so zelo pomembni za Hrvaško

"Glede na to, da gre za tristransko izjavo, upamo, da jo bo tudi Slovenija podpisala," je Grlić Radman dejal v pogovoru za STA v četrtek zvečer, potem ko je v hrvaškem saboru ves dan predstavljal predlog hrvaške vlade o razglasitvi hrvaške izključne gospodarske cone. V njej naj bi med drugim zapisali, da imajo Italija, Hrvaška in Slovenija enako vizijo o Jadranskem morju kot mostu, ki povezuje vse narode in regije, ter je tudi vir napredka. "Ne vem, ali bo Slovenija na koncu imela kakšen pomislek," je dodal.

Menil je, da ni razloga, da bi razglasitev hrvaške izključne gospodarske cone, ki je namenjena zaščiti Jadrana, negativno vplivala na odnose med Slovenijo in Hrvaško. Zagreb in Rim nameravata coni skupaj razglasiti januarja po še enem tristranskem srečanju, na katerem se bodo po ministrovih besedah pogovarjali o prometnih povezavah in izkoriščanju morja.

Grlić Radman je dodal, da je Hrvaška pred objavo svoje namere za razglasitev izključne gospodarske cone, ki naj bi zaščitila Jadran, opravila več telefonskih pogovorov s slovensko stranjo na ravni predsednikov vlad in zunanjih ministrov. "Slovenija je pomembna za Hrvaško in jo želimo imeti kot partnerko v severnem Jadranu," je povedal.

Potrdil je, da je slovenska stran zahtevala več pojasnil o potezi Hrvaške ter da je tudi minister Logar izražal določene dvome. "Menim, da je slovenska stran lahko zadovoljna z našimi pojasnili in pričakujem sodelovanje pri tej temi," je dodal izkušeni hrvaški diplomat, ki je vodenje hrvaške diplomacije prevzel jeseni 2017. Pred tem je bil hrvaški veleposlanik v Berlinu.

Hrvaški minister pojasnjuje, da bodo z razglasitvijo con okrepili zaščito Jadrana, predvsem na področju ribištva in varovanja morskega okolja. Poudaril je, da bo to tudi morje EU ter da bodo slovenski ribiči lahko lovili ribe v hrvaški in italijanski izključni gospodarski coni. "Slovenski ribiči bodo lahko lovili ribe v tem območju, kot so jih tudi do sedaj", je povedal. Novost bo možnost, da bodo hrvaške inšpekcije lahko pregledovale ladje, ki plujejo v hrvaški coni, če bodo ugotovili kršitve pomorskih zakonov, predvsem pa onesnaževanje okolja. Ko gre za slovenske pomisleke, da bi morda lahko prišlo do poostrenega nadzora ladij, ki so namenjene v Luko Koper, je Grlić Radman zagotovil, da za to ni nobenih razlogov. Sicer pa se kaj takega zaenkrat še ni zgodilo, je dodal. "Želimo biti pozitivni. Ne moremo biti mirni, če bo kdo od sosedov nezadovoljen," je dejal. Povedal je, da so o načrtih razglasitve obvestili tudi Bosno in Hercegovino, Črno goro in še nekatere sredozemske države, kot sta Grčija in Francija.

Napovedal je, da se bodo pogovori strokovnjakov o razmejitvi con z Italijo začeli po njihovi skupni razglasitvi. Pričakuje, da bo do dogovora veljala začasna meja v skladu z dogovori med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo iz leta 1968. "Ne pričakujemo nobenih problemov s slovenske strani. Ne moremo predvideti odzivov, a bomo do rešitve prišli v pogovorih," je dejal. Je pa pritrdil, da po razglasitvi izključnih gospodarskih con v velikem delu Jadrana ne bo več odprtega morja, kmalu pa ga morda ne bo več niti v Sredozemskemu morju.

'Hrvaška zagotovo ne bo sprejela arbitražne sodbe'

Ocenil je, da sta lahko sodelovanje in zaupanje v postopkih pri uresničenju procesa razglasitve hrvaške izključne gospodarske cone dober primer in tudi izhodišče za dvostransko reševanje spora o meji. "Odkar je na čelu slovenske vlade Janez Janša, imamo zelo dobro komunikacijo in si dodatno prizadevamo, da bi naše spore o meji rešili na način, da ne bi bilo nobenih negativnih percepcij ne z ene ne z druge strani," je izjavil.

"Hrvaška je izstopila iz arbitražnega postopka zaradi njegove kompromitiranosti in ne zaradi pomanjkanja volje in pripravljenosti za rešitev spora. V sodelovanju s slovensko vlado želimo doseči rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, in uresničiti pogoje za še kakovostnejše sodelovanje. Tukaj mislim tudi na tiho diplomacijo."

Zatrdil je, da Hrvaška zagotovo ne bo sprejela arbitražne sodbe. "Bolj ko čas mineva, bolj se izgublja tudi občutek za arbitražno sodbo. Težko je oživiti nekatere inštrumente, ki počasi odhajajo v pozabo. To je passe. Treba je iskati nove oblike reševanja spora o meji," je dejal. "Dobri odnosi s Slovenijo so zelo pomembni za Hrvaško. Gre za občutljiva vprašanja. Potrebno je veliko dobre volje in konstruktivnih pogovorov, da ne bi prišlo do nerazumevanja ter da ne bi ogrozili zaupanja, ki ga gradimo," je še poudaril.

Pričakuje, da bo Slovenija podprla vstop Hrvaške v območje schengna. Omenil je, da se je pritisk ilegalnih migracij na hrvaške vzhodne meje, predvsem z BiH, v prvih desetih letošnjih mesecih okrepil za skoraj 43 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. "Te številke kot tudi zvišanje števila prijetih tihotapcev ljudi jasno govorijo o ogromnih naporih hrvaške policije," je dejal in dodal, da bo za rešitev problematike ključen končni dogovor o paktu o migracijah in azilu.

Želi si, da bi po sklenjenem tehničnem delu procesa pridružitve Hrvaške v območje schengna čim prej prišlo do politične odločitev Sveta EU. Ni izključil možnosti, da odločitve še ni tudi zaradi Bolgarije in Romunije, ki sta v čakalnici za schengen. "Verjamem, da bo Slovenija podprla hrvaško članstvo v schengnu, ker je to v največjem interesu Slovenije in njenih državljanov. Potem ne bo potrebna niti žica na slovensko-hrvaški meji," je še dejal.

O sporu glede nekdanje Ljubljanske banke

Odnose med državama obremenjuje tudi vprašanje nekdanje Ljubljanske banke (LB). Grlić Radman je pozdravil sredino odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev LB do hrvaških podjetij. Odločitve ni hotel posebej komentirati, ker da pri tem postopku ni sodeloval. Je pa pojasnil, da se s slovenskim kolegom še ni slišal glede napovedi iz Ljubljane, da bi ta spor poskusili rešiti dvostransko.

Prav tako je spomnil na pozive Hrvaške, da bi se končno uredilo vprašanje dolgov za prenesene vloge nekdanjih deviznih varčevalcev LB, ki jih je Hrvaška izplačala in zaradi katerih na hrvaških sodiščih potekajo postopki, ki jim Slovenija nasprotuje, ker vztraja, da gre za vprašanje nasledstva.

Kljub vsemu je hrvaški minister izrazil zadovoljstvo, ker so se politični odnosi med državama letos okrepili, posebej na gospodarskem in kulturnem področju. Meni, da se državi uspešno izogibata pasti, da bi odnose obravnavali zgolj skozi nerešeno vprašanje meje.

Del letošnjih dejavnosti za krepitev sodelovanja so morali ustaviti tudi zaradi pandemije covida-19, a so tudi na tem področju uspešno sodelovali. "Sprejeli smo vrsto skupnih ukrepov, od repatriacije državljanov, ki so zaradi pandemije obtičali v tretjih državah, do olajšav za državljane, ki živijo ob meji, kot tudi odprtja meje med turistično sezono," je spomnil.