Volker Türk je na prvem odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN po letu 2017 o človekovih pravicah v Severni Koreji poudaril, da je situacija v državi za prebivalce vse slabša. Ne samo, da so vse bolj obupani, saj so jim uničili veliko trgov, trpijo tudi zaradi pomanjkanja hrane in zdravil. "Po naših informacijah ljudje postajajo vse bolj obupani, saj so neformalni trgi in drugi mehanizmi uničeni, hkrati pa se je povečal njihov strah pred državnim nadzorom, aretacijami, zaslišanji in pridržanji," je dejal Türk po poročanju AP.
Pandemija covida-19 je že tako situacijo v Severni Koreji, še dodatno zapletla. Kim Jong Un je zaprl vse meje, v upanju, da virus ne bo našel pot v državo, vojake na meji pa pooblastil, da lahko ustrelijo vsako nepooblaščeno osebo, ki se približa meji. Prepoved vstopa imajo tudi skoraj vsi tujci, vključno z osebjem Združenih narodov.
Kot primer vse večjega zatiranja človekovih pravic je Türk navedel, da lahko vsakdo, ki si ogleda "tujo ideologijo in kulturo", kar pomeni informacije iz tujine, zlasti iz Južne Koreje, zdaj dobi od pet do 15 let zapora. Tistim, ki takšno gradivo razširjajo, grozi dosmrtni zapor ali celo smrtna kazen, je dejal. Poleg tega vlada nadzoruje vse trge, določene so tudi zaprli in tako preprečili ljudem poslovanje.
"To močno omejuje zmožnost ljudi, da poskrbijo zase in za svoje družine," je dejal. "Glede na omejitve državnih gospodarskih institucij se zdi, da se veliko ljudi sooča s hudo lakoto in akutnim pomanjkanjem zdravil."
Posebno pozornost Združeni narodi usmerjajo tudi na prisilno delo, ki je tam vedno bolj razširjeno.
"Na primer, razširjena uporaba prisilnega dela – vključno z delom v političnih zaporniških taboriščih, prisilno uporabo šolskih otrok za pobiranje pridelkov, zahtevo, da družine opravljajo delo in zagotavljajo kvote blaga vladi, ter zaplembo plač delavcev iz tujine – podpira vojaški aparat države in njeno sposobnost izdelave orožja," je pojasnil visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice.
Tudi Elizabeta Salmón, posebna preiskovalka ZN za človekove pravice v Severni Koreji je poudarila zares težko situacijo. "Nekateri ljudje stradajo. Drugi so umrli zaradi kombinacije podhranjenosti, bolezni in pomanjkanja dostopa do zdravstvene oskrbe," je opozorila.
Varnostni svet glede te kritične situacije ni sprejel še nobenih ukrepov, vendar je veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield, ki je predsedovala zasedanju, prebrala izjavo v imenu 52 držav.
V izjavi je zapisano, da severnokorejska vlada izvaja "kruta dejanja in represijo" doma in v tujini, ki so "neločljivo povezana z orožjem za množično uničevanje in balističnimi izstrelki Demokratične ljudske republike Koreje (DLRK), s čimer krši resolucije Varnostnega sveta". Države so pozvale vseh 193 držav članic ZN, da od vlade DLRK zahtevajo odgovornost za ta dejanja.
Severnokorejski vrh pa seveda ni ostal tiho na te izjave. Obsodili so ameriške načrte za zasedanje sveta kot "nizkotne" in dejali, da so namenjeni le uresničevanju geopolitičnih ambicij Washingtona. Namestnik zunanjega ministra Kim Son Gjong je ZDA označil za "propadajočo" velesilo in dejal, da če se bo svet ukvarjal s človekovimi pravicami katere koli države, bi morale biti ZDA prve, "saj so protiljudski imperij zla, popolnoma pokvarjen zaradi vseh vrst družbenega zla".
Kitajska in Rusija, obe zaveznici Severne Koreje, sta nasprotovali srečanju in trdili, da stanje človekovih pravic v tej državi ne ogroža mednarodnega miru in varnosti.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.