Od 4. marca za osebe, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, velja mehanizem za začasno zaščito. To pomeni, da evropske države beguncem na stežaj odpirajo svoja vrata. "Pripravljeni smo na sprejem Ukrajincev, predvsem žensk, otrok in starejših," zagotavlja francoska delegirana ministrica za gospodarsko vključevanje v imenu Sveta Brigitte Klinkert. Evropska unija je s soglasnim sprejemom mehanizma izpolnila pričakovanja in zagotovila solidarnost po vsej EU.
"Prejšnji teden smo bili priča impresivni enotnosti Evrope. Soglasno smo sprejeli aktivacijo mehanizma o začasni zaščiti, ki je sicer stara že 20 let, a je pred tem nismo še nikoli uporabili. Do zdaj. Gre za zgodovinski trenutek," poudarja komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. "Od prvega dne od sprejetja mehanizma lahko prebežniki dobijo delovno mesto, otroke pošljejo v šolo in dobijo zdravstveno zaščito. Z enim podpisom smo pravzaprav ukinili veliko administracije," dodaja.
Da smo prav s tem dokazali, da stojimo Ukrajini ob strani, pravi Klinkertova: "Nikogar ne bomo zavrnili na naših zunanjih mejah. Vsi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, bodo sprejeti v Evropsko unijo." Dodaja, da gre za kolektivno začasno zaščito, države članice pa so beguncem hitro priskočile na pomoč z olajšavami pri prehajanju meja, zagotovitvijo prenočišča, ponekod tudi z brezplačnimi javnimi prevozi.
Pod vodstvom Evropske komisije so vzpostavili tudi platformo za solidarnost, v prihajajočih dneh pa bodo sprejeli tudi potrebne zakonske spremembe za optimalnejšo uporabo razpoložljivih sredstev, zagotavlja.
'Ker smo ljudje'
Johanssonova je medtem spregovorila tudi o mladih ženskah, ki rojevajo na podzemnih železnicah, kjer se je rodila tudi dojenčica Mia. "V naslednjih mesecih bo v Ukrajini rodilo okoli 80.000 žensk," poudarja. Z mislimi je tudi pri ženskah, ki so prvič poprijele za strelno orožje in se podale v boj ter pri tistih, ki z otroki bežijo iz države. "Vsak, ki beži pred vojno, mora naleteti na odprta vrata Evropske unije," je jasna.
Da je ukrajinske meje in države, ki jih trenutno preplavljajo begunci, že obiskala in se na lastne oči prepričala o človeški solidarnosti, je dejala. "Prva stvar, ki jo opišejo begunci, niso grozote bega ali njihov strah, temveč hvaležnost za varno zatočišče, za posteljo in hrano," opisuje svoje stike z ukrajinskimi begunci.
Opisala je tudi prizore pred železniškimi postajami, kjer bežeče ljudi čakajo Poljaki. Ti v rokah držijo znake s sporočili, koliko ljudi lahko sprejmejo v svoj dom. "Prostovoljca v Romuniji sem vprašala, zakaj pomaga. Odgovoril je, da zato ker smo ljudje," dodaja in ob tem poudarja, da so lokalni organi in oblasti kos izzivu. "Ljudje odpirajo srca in domove. Kažejo solidarnost, enotnost in človečnost. Ponosna sem na naše evropske vrednote in na to, da sem Evropejka."
Milijoni za pomoč Ukrajini, a narediti moramo še več
"Priča smo humanitarni katastrofi brez vidnega konca. Uničene so hiše, prekinjena dobava z vodo in elektriko, ljudje so ujeti v obstreljevanjih," je ob tem opozorila Johanssonova. Ukrajino je od začetka vojne po podatkih Združenih narodov zapustilo že več kot 2,5 milijona prebivalcev, dober milijon se jih je odpravilo na Poljsko, ostali so se razporedili med ostalimi sosednjimi državami. "V dvanajstih dneh je unija sprejela enako število beguncev kot v letih 2015 in 2016 skupaj," je dodala.
Evropska unija je pri sprejemanju beguncev poleg za mehanizmom o začasni zaščiti na pomoč priskočila tudi z obsežnimi finančnimi sredstvi. Kot je navedla komisarka, so za humanitarno pomoč zagotovili 500 milijonov evrov, 1,2 milijardi evrov posojil za Ukrajino, 85 milijonov humanitarne pomoči za stroške hrane, vode in medicinske opreme, pet milijonov pa za kritje osnovnih življenjskih potreb beguncev v Moldaviji.
Predsedstvo je ob tem tudi v neposrednem stiku s humanitarnimi organizacijami, ki delajo na terenu, dodaja Klinkertova. 26 držav članic se je odzvalo na zahtevo iz mehanizma po civilni zaščiti. "Dajemo na voljo zdravila, odeje in druge stvari. Vse, kar potrebujejo v Ukrajini," pravi.
A to ni dovolj, poudarja Johanssonova. Potrebno je namreč zagotoviti tudi zaščito za vse več mladostnikov, ki se v beg pred rusko agresijo odpravijo sami. "Mladoletnike brez spremstva ogrožajo kriminalci pred tihotapci. Trgovina z ljudmi je najbolj donosen kriminal," je izpostavila, saj da lahko otroke prodaš znova in znova. "Dolžni smo zaščititi te otroke in narediti moramo bistveno več, kot smo storili do sedaj," je jasna.
Vojna se namreč ne bo, kot poudarja, končala v kratkem: "Putin to vojno vodi brez usmiljenja in stvari se bodo še poslabšale. Iz Ukrajine bo zbežalo še več ljudi in mi jih moramo sprejeti."
Največji begunski val po drugi svetovni vojni
Glede največje begunske krize po drugi svetovni vojni je spregovorila tudi slovenska evroposlanka Tanja Fajon. "Begunski val je danes največji po drugi svetovni vojni. A sprejem je topel. Vsak, ki beži pred vojno, mora biti v Evropski uniji dobrodošel. Ljudi moramo sprejeti, jim omogočiti namestitve, zdravnika, šolanje in delo," pravi.
Da Evropa želi mir, a da se je prebudila v drugačen svet, dodaja. "Ljudje iščejo nove domove, dražijo se energenti in hrana, ogrožena je naša varnost." Ob tem poudarja, da smo lahko veseli, da so tudi države, ki so tradicionalno svoja vrata zapirale, tokrat pokazale solidarnost. Med njimi je tudi Slovenija. "Vsi begunci so ljudje ne glede na spol, barvo kože in veroizpoved," je opomnila in zaključila v luči mednarodnega dneva žena: "V našem in njihovem mnenju zahtevamo mir."
