Predsednik: Eksplozija v Bejrutu posledica malomarnosti ali raketnega napada

Najhujša gospodarska in finančna kriza od konca državljanske vojne, razširjena korupcija, nezadovoljstvo s politično elito, ki se leta otepa reform, eksplozija, ki je opustošila prestolnico ter po zadnjih podatkih terjala vsaj 154 življenj. Na plan pa prihaja vse več informacij, da je malomarnost vladajočih vsaj delno odgovorna za tragedijo. Vse to je prvotni šok prebivalcev Bejruta spremenilo v jezo in jih v četrtek pognalo na ulice, kjer so se vneli tudi spopadi z varnostnimi silami. 

Protestniki so se zbrali v bližini parlamenta, zažigali gume ter v policijo metali kamenje. Ta je odgovorila s solzivcem. Po poročanju državne tiskovne agencije je bilo ranjenih nekaj protestnikov, natančno število ni znano. "Več od tega ne moremo prenesti. To je to. Celotni sistem se mora zamenjati," je za Guardian dejal 30-letni Mohammad Suyur. 

Število smrtnih žrtev se je danes povzpelo na 154, a tudi to ne bo končna številka. Reševalne ekipe se še vedno prebijajo skozi ruševine, več deset ljudi še vedno pogrešajo. Ruski reševalci medtem preiskujejo tudi uničene silose ter žito - kar 85 odstotkov državni zalog je zaradi eksplozije neuporabnih. Pod ogromnim kupom žita pa bi se lahko nahajala trupla žrtev. Žrtve naj bi bile tudi v morju, kamor jih je odnesel udarni val eksplozije.

Približno 120 ljudi naj bi bilo v kritičnem stanju, skupaj je bilo v eksploziji ranjenih okoli 5000 oseb. Zdravstveni sistem medtem komaj shaja, primanjkuje osnovne medicinske opreme in postelj, je priznal zdravstveni minister. 

Torkova katastrofa je pokazala tudi solidarnost in dobrodelnost. Prebivalci Bejruta so prostovoljno čistili ulice in poškodovane stavbe, obrtniki in mali podjetniki so ponujali storitve, kot je brezplačno popravilo vrat ali zamenjava oken. Libanonska diaspora, ki naj bi bila kar trikrat večja kot petmilijonska populacija države, pa že organizira dobrodelne dogodke in zbiranje sredstev. 

Kljub temu se mnogi prebivalci Bejruta sprašujejo, ali si lahko tu ponovno zgradijo svoje domove in življenja. Organizacije Združenih narodov opozarjajo na hudo pomanjkanje osnovnih potrebščin, na stotisoče ljudem grozi pomanjkanje hrane, zdravil, okoli 100.000 otrok je ostalo brez strehe nad glavo, svari Unicef. 

Preiskovalci se osredotočajo na pristaniške in carinske uradnike, prebivalci krivijo politike 

Posebni preiskovalni odbor natančne dogodke, ki so vodili do eksplozije, še preiskuje. Znano je, da je eksplodirala 2750 ton amonijevega nitrata, ki so ga več let v neprimernih in nevarnih pogojih hranili v skladišču v pristanišču. Libanonski predsednik Michel Aoun je pred dnevi napovedal, da morajo vsi vpleteni v skladiščenje te nevarne snovi v hišni pripor do zaključka preiskave, libanonska tiskovna agencija poroča, da je v hišnem priporu 16 posameznikov. Gre za zaposlene v pristanišču. 

Vojaški tožilec Fadi Akiki je v izjavi dejal, da so zaslišali 18 ljudi, dve osebi pa so izpustili. "Preiskava se nadaljuje in vključuje tudi druge osumljence. Razjasnili bomo vsa dejstva, ki so vodila do te katastrofe." Libanonska centralna banka je zamrznila vse premoženje sedmih pristaniških in carinskih uradnikov, vključno z vodjo libanonskega carinskega urada Badrija Daherja in vodjo pristanišča Hassana Koraytema,  povzema Deusche Welle. 

Prav uradniki pristanišča in carinskega urada naj bi sicer že več let opozarjali na nevarnost skladiščenja amonijevega nitrata le 100 metrov od stanovanjskih sosesk. Daher je včeraj za lokalne medije dejal, da je v šestih letih vsaj šestkrat opozoril pristojne in sodišče, da je amonijev nitrat nevaren ter da ga je treba ali prodati ali prestaviti, da bi zagotovili varnost pristanišča. Pred zgolj šestimi meseci pa so uradniki, ki so pregledovali skladišča, opozorili, da bi lahko nevarni tovor "v zrak pognal celotni Bejrut", če se ga ne bo premaknilo.

Preiskovalci so se tako osredotočili na zaposlene v pristanišču, medtem ko Libanonci za eksplozijo krivijo predvsem politično elito, korupcijo ter slabo upravljanje. Na močno razširjeno korupcijo v pristanišču, domnevna podkupovanja in prikrivanja tovora pred carinskimi oblastmi so sicer že vrsto let opozarjali libanonski mediji ter tudi mednarodne organizacije. 

Na zahtevo libanonskega urada Interpola so oblasti na Cipru zaslišale tudi ruskega lastnika ladje, ki je  v bejrutsko pristanišče pripeljala nevarni tovor. Ruski poslovnež Igor Grečuškin sicer ni bil pridržan. 

Libanonski predsednik: Eksplozija je posledica malomarnosti ali raketnega napada

"Možno je, da jo je povzročila malomarnost ali tuje vmešavanje z raketo ali bombo," pa je o vzroku torkove eksplozije danes dejal libanonski predsednik. Dodal je, da je v četrtek francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ga je sprejel v Bejrutu, osebno prosil za fotografije iz zraka. Tako bi lahko ugotovili, ali so bili v času eksplozije v zračnem prostoru letala ali rakete. "Če fotografij ne bomo mogli dobiti od Francozov, bomo prosili druge države," je 85-letni predsednik dejal v televizijskem intervjuju. 

Ob tem je zavrnil pozive k mednarodni preiskavi dogodka. Na novinarjevo vprašanje, ali nasprotuje mednarodni preiskavi, je odgovoril "seveda". Ocenil je, da bi to "razvodenelo resnico". Pozval je, da se hitro zagotovi pravica, in zatrdil, da se preiskavi ne bodo izognili niti najvišji uradniki niti navadni delavci. Potrdil je, da so v povezavi z eksplozijo zaslišali 20 ljudi.

Brat nekdanjega premierja Saada Haririja Bahaa Hariri pa je prst uperil v šiitsko gibanje Hezbolah, ki uživa podporo Irana. Kot je poudaril, je gibanje imelo pod nadzorom bejrutsko pristanišče in skladišče, kjer je bil shranjen amonijev nitrat. Poudaril je še, da ni mogel nihče v pristanišče ali iz njega, ne da bi za to vedel Hezbolah. Vodja šiitskega gibanja Hassan Nasrallah je te očitke zavrnil. "Kategorično zanikam, da imamo kaj v pristanišču: Ni ne skladišča orožja, ne bomb, ne pušk, ne nabojev in ne nitrata," je dejal v nagovoru, ki ga je prenašala televizija. Dodal je, da tega ni bilo, ni in ne bo, kar bodo pokazale tudi preiskave.

Macron pozval k neodvisni preiskavi in korenitim reformam

Macron je ob obisku pozval k mednarodni pomoči za obnovo Libanona, pa tudi k političnim spremembam in reformam. Obenem pa je, tako kot že pred njim Amnesty International in Human Rights Watch, pozval k neodvisni, mednarodno usklajeni preiskavi dogodkov. "Potrebna je mednarodna, odprta in transparentna preiskava, da stvari ne bi ostale skrite in da ne bi bilo dvomov," je povedal ob koncu obiska v libanonski prestolnici.

Sprehodil se je po uničenem pristanišču in bližnjih soseskah. Obdajala ga je velika množica ljudi, ki je pri tem pozivala k padcu vlade ter revoluciji, piše Guardian. Macrona pa so pozivali, naj mednarodne pomoči ne preda skorumpiranim oblastem. "Zagotavljam vam - pomoč ne bo šla v skorumpirane roke," je zatrjeval francoski predsednik. "Danes sem tukaj, da političnim oblastem predlagam nov dogovor." 

"Danes je prednostna naloga pomoč, brezpogojna podpora prebivalcem. A obstaja tudi zahteva, ki jo Francija naslavlja že več mesecev, let - nujne reforme v določenih sektorjih," je dodal in med drugim omenil področje oskrbe z električno energijo."Če te reforme ne bodo izvedene, se bo Libanon še naprej pogrezal," je dejal glede države sredi gospodarske in politične krize, ki nujno potrebuje mednarodno finančno pomoč. Nakazal je, da si z odgovornimi želi iskrenega dialoga."Saj vemo, da je poleg eksplozije kriza tukaj velika in terja zgodovinsko odgovornost trenutnih voditeljev," je dejal.

Mednarodni denarni sklad, ki je pogovore z libanonskimi oblastmi, ki želijo okoli 17 milijard evrov finančnih sredstev, začel že maja, a so od takrat obstali, prav tako opozarja, da so ključne reforme bistvenega pomena. IMF poziva, naj vlada "po torkovi katastrofi vzpostavi smiseln program za preoblikovanje gospodarstva".