Dan po eksploziji: reševalci se prebijajo skozi ruševine, bolnišnice preplavljene z ranjenci

Vse skupaj se je začelo s požarom v pristanišču malo po 18. uri po lokalnem času, sledila je ogromna eksplozija z močnim udarnim valom in gobastim oblakom, ki je stresla celoten Bejrut. Posledice so bile vidne kilometre daleč: pristanišče in ladje v ognju, porušene in uničene stavbe. Okrvavljeni in ranjeni prebivalci so se prebijali skozi ulice, polne ruševin in razbitega stekla, uničenih ter prevrnjenih avtomobilov. Silovita eksplozija je razbila okna na zgradbah več kilometrov stran. Številne žrtve so ostale ujete pod ruševinami, trupla so ležala vsepovprek.

Dan po eksploziji se iz pristanišča še vedno vali dim. Fotografije in posnetki iz libanonske prestolnice prikazujejo obsežnost tragedije. "Vse stavbe tukaj so porušene. Sprehajam se skozi steklo in ruševine," je za AFP povedala priča, ki živi blizu pristanišča. Pretreseni prebivalci iščejo svoje sorodnike, žrtev in ranjenih je ogromno. Svoje kolege, ki so odšli v pristanišče zaradi prvotnega požara, med ruševinami iščejo tudi gasilci, ki so prihiteli na kraj eksplozije. Na kraju, ter verjetno pod ruševinami, naj bi bili tudi pripadniki vojske in civilne zaščite.

"Soočamo se z resnično katastrofo," je dejal libanonski premier Hasan Diab. Z današnjim dnem se je začelo tridnevno žalovanje za žrtvami tragedije, ki je vse od konca državljanske vojne tu ne pomnijo. Premier je zatrdil, da bodo odgovorni za eksplozijo odgovarjali.

Bolnišnice, poškodovane v eksploziji, preplavljene z ranjenci

Sirene reševalnih vozil so odmevale po bejrutskih ulicah skozi vso noč. Bolnišnice so preobremenjene in preplavljene z ranjenci, ki so jih tja vozili reševalci, prebivalci prestolnice z avtomobili, številni so sami poiskali pomoč. Vse ljudi, ki nimajo življenjsko ogrožajočih poškodb, pa so prosili, naj ostanejo doma, saj je priliv poškodovanih enostavno prevelik. Bolnišnice se soočajo tudi s pomanjkanjem antibiotikov ter zalog krvi, zato so pozvale vse prebivalce k darovanju.

Več zgradb bolnišnic je bilo v eksploziji poškodovanih. Da komajda shajajo, je priznal tudi zdravstveni minister Hasan Hamad. V okrožju Gemajze so morali zdravstveni delavci ranjene oskrbovati celo v avtomobilih.

Reševalci se prebijajo skozi ruševine nestabilnih stavb: umrlo najmanj 100 ljudi, več kot 4000 ranjenih

"Priča smo neverjetni katastrofi. Trupla in ranjeni ležijo vsepovsod," pravi vodja libanonskega Rdečega križa George Kettani. Dodal je, da Rdeči križ sodeluje z zdravstvenim ministrstvom pri vzpostavljanju začasnih mrtvašnic.

Po zadnjih podatkih libanonskega Rdečega križa se je število smrtnih žrtev povzpelo že na 135, ranjenih je vsaj 5000 ljudi. Več deset ljudi še vedno pogrešajo in jih iščejo v ruševinah. Guverner Bejruta Marvan Aboud pa je za lokalno radijsko postajo dejal, da še vedno pogrešajo več kot 100 ljudi, vključno z več gasilci.

Reševalci se tako še vedno prebijajo skozi ruševine in iščejo morebitne preživele, pričakovati pa je, da bo število smrtnih žrtev in poškodovanih še naraslo. Generalni direktor civilne zaščite Raymond Khatar pravi, da so verjetno številni še ujeti pod ruševinami. A reševalno akcijo možno otežuje dejstvo, da so številne zgradbe nestabilne in se lahko vsak hip porušijo. Danes so odkrili šest trupel, tri v pristanišču ter tri v morju.

Je pa reševalcem že uspelo rešiti prostovoljca civilne zaščite:

Mnogi iščejo svojce, družbena omrežja so polna fotografij in telefonskih številk pogrešanih. Skozi vso noč so televizijski in radijski napovedovalci v Libanonu prebirali imena pogrešanih in ranjenih.

Škoda nastala v polovici celotnega mesta: na tisoče ljudi ostalo brez domov, uničeni silosi z zalogami žita

Natančen obseg materialne škode je za zdaj težko napovedati. Prihajajo pa v javnost prve ocene – guverner Aboud je danes dejal, da je brez strehe nad glavo ostalo prek 200.000 ljudi, nekateri mediji pa navajajo oceno, da naj bi domove izgubilo celo med 250.000 in 300.000 prebivalcev. Oblasti se jim trudijo zagotoviti hrano, vodo in zatočišče, je dodal guverner.

Škoda, ki jo je povzročila eksplozija, se raztega preko polovice mesta, po ogledu jo za zdaj ocenjujejo na med tri in pet milijard dolarjev (oziroma med 2,5 in 4,2 milijarde evrov), je še sporočil guverner. "Skoraj polovica Bejruta je uničena ali poškodovana," je povedal. Uradno oceno morajo sicer podati še inženirji in tehnične ekipe, a škoda je v vsakem primeru zelo obsežna.

Eksplozija je uničila tudi silose, ki so vsebovali 85 odstotkov državnih zalog žita, kar je za državo, ki se je znašla v hudi gospodarski in finančni krizi, številne prebivalce pa pahnila v revščino ter lakoto, velik udarec. Libanonci se že tako soočajo z izpadi elektrike, pomanjkanjem pitne vode. Gospodarski minister je potrdil, da ima sedaj država dovolj zalog le še za mesec dni. So pa na poti že ladje z novimi zalogami, a kam jih bodo shranili, še ne vedo. Uničeno je bilo tudi skladišče z zalogami medicinskih potrebščin in pripomočkov.

Opustošenje je videti celo na satelitskih posnetkih. Stavba, kjer je odjeknila eksplozija je dobesedno izbrisana z obličja Zemlje, namesto nje pa tam zdaj zeva ogromen 'krater':

Uradni vzrok eksplozije še ni znan, v skladišču so več let nepravilno hranili amonijev nitrat

Predsednik Michel Aoun je dejal, da so v pristaniškem skladišču več let nepravilno in predvsem nevarno skladiščili 2750 ton amonijevega nitrata. Tega naj bi leta 2013 raztovorili z ladje ter prenesli v skladišče. Amonijev nitrat je bela kristalna snov, ki se najpogosteje uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv. Ob tem se že zastavlja vprašanje, zakaj natanko se je v skladišču več let hranilo na tone te snovi.

Ruski mediji so danes sicer poročali, da so libanonske oblasti zasegle umetno gnojilo, ki naj bi sprožilo eksplozijo, pred šestimi leti s tovorne ladje v lasti ruskega državljana. Ladja je pod zastavo Moldavije vplula v Bejrut zaradi tehničnih težav, vendar ni nihče prevzel odgovornosti za odpravo napake in ruski lastnik je ladjo naposled zapustil, ob tem pa niti ni plačal posadke. Oblasti so kasneje nevaren tovor pretovorile v skladišče in ga pustile tam.

Uradno vzrok eksplozije še ni znan, preiskava namreč še poteka. Je pa tudi notranji minister Mohamed Fahmi za lokalno televizijsko postajo dejal, da je tragedijo povzročila detonacija več ton amonijevega nitrata.

Po zadnjih informacijah naj bi sprva na območju pristanišča v skladišču pirotehnike izbruhnil požar, domnevno zaradi varjenja. Po prvi manjši eksploziji, kar je videti tudi na posnetkih, se je požar razširil na sosednje skladišče, kjer so hranili amonijev nitrat. Sledila je izjemno močna eksplozija z oranžnim gobastim oblakom, ki se je dvignil visoko v nebo.

Charbel Haj, ki dela v pristanišču, je za AP dejal, da je sprva videl manjšo eksplozijo, ki je bila videti kot pokanje pirotehnike, nato pa ga je dobesedno spodnesla moč naslednje eksplozije.

"Besede ne morejo opisati grozot nesreče, ki je včeraj zvečer zadela Bejrut in ga spremenila v uničeno mesto," je pred izrednim zasedanjem vlade dejal predsednik Aoun. "Odločeni smo, da bomo nadaljevali s preiskavo in razkrili okoliščine dogodka, neodgovorno in malomarno ravnanje bomo kaznovali, odgovorne bomo sankcionirali z najstrožjo predpisano kaznijo."

'Česa takega nisem videl že vse od časa državljanske vojne'

Chadio Elmeouchi-Noum je vrglo čez spalnico v stanovanju, ki se nahaja nekaj ulic od pristanišča. Zagledala je svojega moža in se do njega splazila razbito steklo, pripoveduje za BBC. "Vsepovsod je bilo steklo, ki me je porezalo, ko sem se plazila do njega. Ni odgovarjal na moje klice, ležal je na tleh, povsod je bila kri. Na glavi je imel del okna, močno je krvavel. Zakričala sem na pomoč, a v tolikšnem kaosu sem se bala, da me nihče ne bo slišal." Uspela je priklicati hišnika, ki ji je moža pomagal odnesti iz stanovanjskega bloka, zunaj pa ji je neznanec ponudil prevoz do bolnišnice. "V bolnišnici je bil kaos. Povsod so bili ljudje. Nekaj minut po prihodu so ga odpeljali v urgentno sobo."

Med ranjenimi je tudi 10 članov posadke tovorne ladje, ki je bila v času eksplozije zasidrana v pristanišču. "Ladja se potaplja, eksplozija je povzročila odprtino v njej, na krovu imamo ljudi, ki so hudo ranjeni," je za AFP dejal član posadke Mero Star iz Egipta. "Slišali smo petarde, nato pa zagledali dim, ki se je valil iz skladišča ... Nekaj minut kasneje je odjeknila eksplozija."

Eksplozija je odjeknila v mestu, ki je bilo v zadnjih desetletjih priča krvavi 15-letni državljanski vojni, samomorilskim napadom, bombardiranju. "Vse skupaj je grozljivo, česa takega nisem videl že vse od časa državljanske vojne," je za AP povedal Marvan Ramadan, ki ga je moč eksplozije, 500 metrov stran od pristanišča, kjer se je nahajal, dobesedno spodnesla.

Libanonska vlada za hišni pripor za odgovorne v pristanišču

Libanonska vlada je medtem danes po nujni seji razglasila 14-dnevne izredne razmere v Bejrutu. Napovedala je tudi hišni pripor za vse, ki so v pristanišču sodelovali pri shranjevanju amonijevega nitrata, ki naj bi bil vzrok za uničujočo eksplozijo.

"Pozivamo vodstvo vojske, naj uveljavi hišni pripor za vse, ki so organizirali shranjevanje amonijevega nitrata," je sporočila ministrica za informiranje Manal Abdel Samad, ki je ob tem razglasila tudi 14-dnevne izredne razmere v Bejrutu, ki stopijo v veljavo nemudoma. V tem času bo za varnost v prestolnici pristojno poveljstvo vojske, je dodala.

Premier Diab pa je na nujni seji sveta za obrambo dejstvo, da je bilo toliko amonijevega nitrata toliko časa shranjenega brez varnostnih ukrepov, označil za nesprejemljivo.

Zaenkrat ni znano, koliko ljudi bo moralo v hišni pripor. Bo pa preiskovalna komisija predvidoma v petih dnevih vladi predložila prvo poročilo o okoliščinah eksplozije, je dodala Abdel Samadova.

Libanonski premier pozval k pomoči, iz sveta prihajajo številni izrazi sožalja

Potem ko je libanonski premier Diab za pomoč zaprosil "vse prijateljske in bratske" države, pa so številne že odgovorile.

Med prvimi se je odzvala Francija. Predsednik Emmanuel Macron je preko Twitterja najprej sporočil, da v Libanon pošiljajo dve letali s pripadniki civilne zaščite ter 15 ton sanitetnega materiala. Francoska vlada pa je nato sporočila, da bodo s tremi letali že danes v Libanon poslali 25 ton sanitetnega materiala in mobilno bolnišnico z opremo za zdravljenje 500 ljudi. Na krovu bo tudi ekipa 55 pripadnikov civilne zaščite. Še približno deset reševalcev se jim bo pridružilo v kratkem. Jutri pa bo nato Bejrut obiskal tudi francoski predsednik Macron, ki se bo tam srečal z libanonskim predsednikom Aounom in premierjem Diabom, so potrdili v predsedniškem uradu.

Na pomoč so pripravljene priskočiti tudi ZDA. "Spremljamo in smo pripravljeni pomagati ljudem v Libanonu, ko si poskušajo opomoči od te grozne tragedije," je sporočil zunanji minister Mike Pompeo. Pomoč je sicer ponudil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki pa je medije sprva presenetil, ko je nakazal, da bi pri eksploziji lahko šlo tudi za napad. Kot je dejal, naj bi mu ameriški generali dejali, da menijo, da je eksplozijo povzročila "neke vrste bomba". "Na podlagi eksplozije se že zdi tako," je dejal.

"Pripravljeni smo vam pomagati," je sporočil tudi kanadski premier Justin Trudeau.

Šok zaradi dogodkov in sožalje je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in obljubila podporo Libanonu. Potrdila je, da so med ranjenimi v eksplozijah tudi člani osebja nemškega veleposlaništva v državi. Nemčija bo še danes v Libanon napotila ekipo 47 reševalcev, pomagati nameravajo tudi z drugimi oblikami humanitarne pomoči.

Britanski premier Boris Johnson je preko Twitterja prav tako ponudil pomoč, tudi zaposleni na njihovem veleposlaništvu so utrpeli poškodbe. "Združeno kraljestvo je pripravljeno nuditi svojo podporo na vse možne načine," je tvitnil Johnson, ki je dodal, da je v mislih in molitvah z vsemi prizadetimi.

Hujše poškodbe je utrpela tudi žena nizozemskega veleposlanika, ki se zdravi v bolnišnici. Nizozemska po besedah trgovinske ministrice Sigrid Kaag že danes v Bejrut pošilja ekipo 70 zdravnikov, gasilcev in policistov. Podobno pomoč je napovedala tudi Belgija.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v sožalnem telegramu svojemu libanonskemu kolegu Aounu zapisal, da "Rusija deli žalost libanonskega naroda". Država na pomoč pošilja pet letal, na katerih so med drugim zdravniki, strokovnjaki za reševanje in oprema za postavitev poljske bolnišnice.

Obljube podpore prihajajo tudi iz EU. Solidarnost in podporo je v imenu EU izrazil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je sporočil, da je EU pripravljena nuditi podporo in pomoč. Kot je prek Twitterja nato sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, je bil kot takojšen ukrep na prošnjo libanonskih oblasti že aktiviran mehanizem EU na področju civilne zaščite, znotraj katerega je že več držav članic EU ponudilo svojo pomoč, center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) pa je v stiku s civilno zaščito v Libanonu. EU v okviru tega mehanizma sedaj usklajuje nujno napotitev več kot 100 visoko usposobljenih in izurjenih gasilcev,  z vso potrebno opremo za iskanje in reševanje. Na pomoč v Bejrut nameravajo poslati tudi več vozil, reševalnih psov in opreme za iskanje v urbanem okolju. Sodelovanje so že potrdile Nizozemska, Češka in Grčija. EU je po njegovih besedah v pomoč libanonskim oblastem pri ocenjevanju obsega škode aktivirala tudi satelitski sistem Copernicus, s katerim bodo libanonske oblasti lažje ocenile obseg škode, so sporočili iz Bruslja. Lenarčič je izrazil tudi pripravljenost EU za mobilizacijo dodatne pomoči.

Aktivno podporo napovedujejo tudi Združeni narodi. Generalni sekretar Antonio Guterres je poleg tega vsem ranjenim, med katerimi so tudi pripadniki ZN, zaželel hitro okrevanje. V eksplozijah so bili namreč poškodovani pripadniki misije ZN Unifil, katerih ladja je bila zasidrana v Bejrutu.

Pomoč so obljubile tudi številne druge države. Češka pošilja 37 reševalcev z reševalnimi psi, Danska je obljubila humanitarno pomoč.

Svoje sožalje in molitve je izrazil tudi papež Frančišek. Med drugim je pozval k molitvi za Libanon, da bi mu uspelo "premagati ta tragičen in boleč trenutek in s pomočjo mednarodne skupnosti premostiti težko krizo, ki jo preživlja".

Prva pomoč iz tujine je sicer pozno popoldne in proti večeru že prispela v Bejrut. Na teren so že odšli tuji strokovnjaki in reševalni psi.

Med prvimi so se na poziv libanonskega premierja k pomoči odzvale arabske države. Katar je v Libanon poslal premične bolnišnice, da bi tako pomagal preobremenjenemu zdravstvenemu sistemu, tudi zaradi pandemije covida-19. Na letalu katarske vojske je bilo še več sto zložljivih postelj, električnih generatorjev in druge opreme.

Prispela je tudi že pomoč v obliki medicinske opreme iz Kuvajta. Iz Grčije pa so na poškodovanem letališču pristali reševalci.

Pahor libanonskemu predsedniku v sožalnem pismu izrazil solidarnost

Tudi predsednik republike Borut Pahor je v sožalnem pismu izrazil globoko sožalje predsedniku Libanona Michelu Aounu in svojcem žrtev v imenu Republike Slovenije, njenih državljanov in v svojem imenu. Vsem ranjenim in prizadetim je zaželel čim prejšnje okrevanje.

"V Sloveniji z veliko zaskrbljenostjo spremljamo posledice eksplozije, ki je vašo državo in prebivalce v teh že tako težkih časih še dodatno prizadela. Ob tej priložnosti vam želim zagotoviti solidarnost Slovenije in pripravljenost na pomoč pri odpravljanju posledic," je še zapisal, so danes sporočili iz predsednikovega urada.

Sožalje družinam žrtev so izrazili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so prek Twitterja vsem ranjenim zaželeli še hitro okrevanje. Ministrstvo je izrazilo solidarnost Slovenije z Libanonom v tem težkem času.

Vlada v sožalni brzojavki premierju Libanona izrazila sožalje in podporo

Tudi slovenski premier Janez Janša je danes na Twitterju sporočil, da so premierju Libanona Hasanu Diabu poslali sožalno brzojavko, v kateri je vlada izrazila pretresenost zaradi izgube življenj, podporo in pripravljenost za pomoč po torkovi uničujoči eksploziji v Bejrutu.

V Libanonu se je medtem danes začelo tridnevno žalovanje. Posebno sodišče v Haagu, ki so ga ustanovili v okviru Združenih narodov, pa je sporočilo, da bodo preložili za petek napovedano objavo obsodbe v primeru leta 2005 ubitega nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Odločitev so sprejeli zaradi spoštovanja smrtnih žrtev eksplozije.