Požar v grškem centru za migrante zanetili prosilci za azil

Požari so se razširili tako znotraj centra kot zunaj glavnega poslopja, kjer v nasadu oljk številni migranti spijo v šotorih. Prebivalcev so v paniki bežali z območja centra, v katerem je število nastanjenih za štirikrat presegalo nastanitvene kapacitete. Številni naj bi se peš odpravili proti bližnjemu mestu Mitilena, a so jih na cesti ustavila policijska vozila.

Po navedbah lokalnih gasilcev požar, ki ga je še krepil močan veter, ni terjal smrtnih žrtev, je pa bilo nekaj lažje poškodovanih, ki so imeli zaradi dima dihalne težave. Glede na televizijske posnetke se je črn dim nad območjem vil še več ur po izbruhu požara.

Lokalni viri pravijo, da je v Morii zagorelo na tisoče šotorov, bivalnih zabojnikov, upravna stavba in zdravstvena postaja. Po poročanju grške tiskovne agencije ANA so požari izbruhnili po uporu nekaterih prebivalcev centra, ki bi po okužbi z novim koronavirusom ali bližnjim stikom z okuženim morali v samoizolacijo.

Gasilci v svojem sporočilu navajajo, da so jim določene skupine migrantov ob prihodu preprečile vstop na območje ter da so morali poklicati na pomoč policijo, da bi lahko opravili svoje delo.

Tiskovni predstavnik vlade Stelios Pecas je razglasil izredne razmere na celotnem otoku. Oblasti so na otok napotile dodatne policiste, vlada pa naj bi še danes razpravljala o tamkajšnjih razmerah. Pecas je opozoril na težek izziv glede namestitve prosilcev za azil, ki so zaradi požara ostali brez strehe nad glavo. Obenem pa morajo tudi izslediti in izolirati potrjene okužene med njimi.

Pretekli teden so v centru potrdili prvi primer okužbe s koronavirusom, zaradi česar so oblasti zanj odredile 14-dnevno karanteno. Od takrat so po približno 2000 testih okužbo potrdili pri 35 ljudeh. Vse so zaradi potrebe po samoizolaciji prepeljali drugam.

"Požar so zanetili prosilci za azil"

Medtem pa je grški minister za migracije Notis Mitarakis je danes potrdil, da so požar, v katerem je bil ponoči skoraj povsem uničen največji grški center za migrante Moria na otoku Lezbos, zanetili prosilci za azil, ni pa potrdil, da bi šlo za namerno dejanje.

"Številni požari so v noči na danes izbruhnili v centru .... Incidenti v Morii so se začeli, ko so prosilci za azil protestirali zaradi karantene", ki so jo v centru uvedli, potem ko so pri 35 beguncih potrdili okužbo z novim koronavirusom, je dejal. Potrdil je tudi, da v požaru ni bil nihče huje poškodovan.

Minister je po obisku otoka danes tudi povedal, da bo okoli 12.000 migrantov in prosilcev za azil iz Morie, ki so tako ostali brez strehe nad glavo, sprva nastanjenih na ladjah in v šotorih. Dve ladji mornarice in ena ladja grške ladjarske družbe naj bi v četrtek sprejele migrante. Poleg tega naj bi danes zvečer z Lezbosa na celino pripeljali približno 400 otrok brez spremstva.

Prosilce za azil, ki so morali zaradi ognja pobegniti iz taborišča, je sicer policija zbrala zunaj vasi, da bi preprečili morebitne spopade med migranti in prebivalci otoka, je še povedal Mitarakis.

V Morii že dlje časa vladajo napetosti – ob izjemno velikem številu nastanjenih tam vladajo tudi slabe higienske razmere in nevladne organizacije so že večkrat pozvale grške oblasti, naj najranljivejše prebivalce premestijo na celino.

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni so se razmere le še poslabšale, je za radiotelevizijo ERT dejal župan Mitilene Stratos Kitelis. V centru vse od sredine marca vladajo strogi ukrepi glede gibanja, ki jih niso nikoli omilili.

Vrstijo se pozivi glede pomoči migrantom z Lezbosa

Vrstijo se pozivi k pomoči in porazdelitvi migrantov z Lezbosa. Nemški zunanji minister Heiko Maas je označil požar v največjem grškem centru za migrante Moria za humanitarno katastrofo in pozval k pomoči za Grčijo. "K temu sodi tudi porazdelitev migrantov med pripravljenimi državami v EU," je tvitnil minister. Maas je dodal, da namerava z Evropsko komisijo in pripravljenimi državami članicami čim prej razjasniti, kako lahko podprejo Grčijo. 

Norveška je medtem sporočila, da je pripravljena sprejeti 50 migrantov, najraje družine z otroki. Norveška koalicija je sicer že maja sporočila, da je pripravljena sprejeti 50 migrantov z otoka Lezbos, če bo to storilo tudi od osem do deset drugih držav. Zaradi požara pa ne želijo več čakati. "V teh razmerah in kaosu, ki vlada, se moramo premakniti," je povedala premierka Erna Solberg.

Evropska unija je danes ponudila financiranje prevoza 400 otrok in mladoletnikov na celino in njihove namestitve. Kot je tvitnila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, sta varnost in zaščita vseh v Morii prednostna naloga.

Pozivom k porazdelitvi migrantov se je pridružila tudi nevladna organizacija Amnesty International. Strokovnjakinja za azilno politiko pri AI Franziska Vilmar je opozorila, da so ljudje po požaru ostali na cesti. "Takoj jih je treba spraviti na varno," je dodala. Organizacija je grško vlado in druge države članice pozvala k čim hitrejšim rešitvam, ki naj bi vključevale tudi evakuacijo migrantov na celino in premestitev v druge države.

Visoki komisariat za begunce (UNHCR) pa je opozoril pred konflikti, ki bi lahko nastali med migranti in domačini. Zagotovili so, da trenutno iščejo rešitev za namestitev več kot 12.000 migrantov, ki so bili pred tem v centru. Vse migrante tako pozivajo, naj ostanejo v bližini Morie.

Sklad ZN za otroke (Unicef) je izrazil zaskrbljenost nad položajem beguncev in migrantov, ki jih je prizadel požar v taborišču. Izrazil je pripravljenost pomagati pri odzivu na potrebe več kot 4000 otrok, zlasti 407 otrok brez spremstva, ki so še posebej ranljivi.

Sporočili so še, da so s partnerji Unicefovo središče za podporo otrokom in družinam Tapuat, ki je v bližini taborišča, preoblikovali v zavetišče, ki lahko začasno sprejme najranljivejše ljudi, vključno z otroki brez spremstva, nosečnicami in drugimi pomoči potrebnimi, dokler ne bo na voljo alternativna rešitev. V tem zavetišču je trenutno več kot 150 otrok brez spremstva. Poudarili so še, da je tokratni tragični dogodek vnovičen opomnik na nujno potrebo po migracijskem paktu EU, ki bo posebno pozornost namenjal zaščiti otrok - s spoštovanjem otrokovih pravic in omogočanjem ustreznega dostopa do storitev po vsej Evropi.