Letošnji februar tretji najtoplejši doslej

Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna februarska temperatura 1,59 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900. Gre za 19. zaporedni mesec v zadnjih 20 mesecih, ko je bila povprečna globalna temperatura zraka za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni.

Od marca lani do vključno februarja letos je bila povprečna globalna temperatura 0,71 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 1,59 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850–1900.

V Evropi je bila povprečna februarska temperatura 0,44 stopinje oziroma 0,40 stopinje Celzija nad februarskim povprečjem v obdobju 1991–2020, s čimer je letošnji februar precej odstopal od desetih najtoplejših februarjev v zgodovini meritev. Povprečne temperature so bile najvišje nad severno Fenoskandijo, Islandijo in v Alpah.

Zunaj Evrope so povprečje v največji meri presegle temperature nad večjim delom Arktike, severnim delom Čila, Argentino, Mehiko, zahodnim delom Avstralije in jugozahodnim delom ZDA.

Pod povprečjem pa so bile temperature v delih ZDA in Kanade, v regijah ob Črnem, Kaspijskem in vzhodnem delu Sredozemskega morja ter v vzhodni Aziji.

Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila februarja 20,88 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura februarja lani, in sicer za 0,18 stopinje.

Dnevni globalni obseg morskega ledu v obeh polarnih regijah je v začetku februarja dosegel nov rekordni minimum vseh časov in do konca meseca ostal pod prejšnjim rekordom iz februarja 2023. Obseg arktičnega morskega ledu je bil februarja osem odstotkov pod povprečjem, s čimer je dosegel najnižji mesečni obseg doslej. To je sicer že tretji zaporedni mesec z rekordnim zmanjšanjem obsega ledu. Obseg ledu na Antarktiki pa je februarja dosegel četrti najnižji mesečni obseg doslej oziroma 26 odstotkov pod povprečjem.

Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu izpostavili, da so bile količine padavin v Evropi večinoma pod povprečnimi vrednostmi. To je sovpadalo tudi s podpovprečno namočenostjo tal na površini v večjem delu srednje in vzhodne Evrope, jugovzhodne Španije in Turčije.

Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile v Islandiji, južnih delih Združenega kraljestva in Francije, v osrednji Italiji ter na Irskem.

Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji deli Severne Amerike ter jugozahodne in osrednje Azije, večina Avstralije in Južne Amerike ter najbolj vzhodni deli Kitajske. Ob tem so pri Copernicusu spomnili tudi na divjanje gozdnih požarov v Argentini.

Bolj namočeni pogoji od povprečja pa so bili na vzhodu in zahodu ZDA, Aljaski, v delih Kanade ter v regijah Arabskega polotoka ter osrednjih delih Rusije in Azije. V jugovzhodni Afriki in južnem Pacifiku je nastalo več ciklonov, ki so povzročili znatno škodo.

"Februar 2025 nadaljuje niz skoraj rekordnih temperatur zadnjih dveh let. Ena od posledic višjih globalnih temperatur je tudi taljenje morskega ledu in rekordno ali skoraj rekordno nizka pokritost z ledom na obeh polih. To vse je povzročilo, da je debelina ledu na globalni ravni na zgodovinskem minimumu," je ob objavi podatkov dejala strateška vodja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.