Letos ubitih 57 novinarjev, 533 jih je zaradi svojega dela v priporu

Raziskovalci mednarodne in neprofitne organizacije Novinarji brez meja (RSF), v kateri si prizadevajo za varovanje pravice in svobode do informacij, so objavili redno letno poročilo o nasilju nad novinarji in medijskimi delavci. Izsledki raziskave kažejo na to, da je bilo v letu 2022 priprtih in ubitih največ medijskih delavcev od leta 1995 naprej, ko so v organizaciji pričeli z letnimi raziskavami.

Med državami, ki veljata za najbolj nevarni, sta Kitajska in Iran, prav tako pa poročilo RSF kaže na to, da so bile ženske novinarke letos bolj ogrožene kot v prejšnjih letih. Večje število mrtvih novinarjev je po besedah raziskovalcev tudi posledica vojne v Ukrajini, ki je terjala življenja več vojnih novinarjev.

Poleg 533 priprtih novinarjev in 57 ubitih pa Novinarji brez meja poročajo še o 65 medijskih delavcih, ki jih imajo različne vlade za talce, dodatnih 49 pa jih je pogrešanih.

V letu 2022 je tako 13,4 odstotka več zaprtih novinarjev kot v letu 2021, prav tako pa je letos v priporu 78 žensk, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lansko leto. Priprte ženske trenutno predstavljajo 15 odstotkov vseh priprtih novinarjev, pred petimi leti je bil ta odstotek manj kot sedem.

Kitajska, kjer sta cenzura in nadzor dosegla ekstremne ravni, je ponovno obveljala za državo, v kateri je priprtih največ novinarjev. Med drugim je v državi zaprt tudi Huang Šuečin, neodvisni novinar, ki je pisal o korupciji, industrijskem onesnaževanju in nadlegovanju žensk.

Iran se je s 47 zaprtimi novinarji povzpel na tretje mesto. Število priprtih ljudi je zraslo predvsem po začetku množičnih protestov, ki so v državi izbruhnili po smrti dekleta, ki je umrlo v policijskem pridržanju. Med prvimi zaprtimi sta bili dve novinarki, ki sta opozarjali na spornost primera Mahse Amini. Trenutno tema novinarkama grozi smrtna kazen.

Poleg priprtih novinarjev se je povečalo tudi število ubitih novinarjev. Zaradi svojega dela je bilo ubitih 57 ljudi, kar je 18,8 odstotka več kot leta 2021. Po mnenju raziskovalcev se je ta številka povečala tudi zaradi vojne v Ukrajini. V prvih šestih mesecih vojne je bilo ubitih osem novinarjev. Med njimi je bil Maks Levin, ukrajinski novinar, ki naj bi ga namerno ustrelili ruski vojaki, in Frédéric Leclerc-Imhoff, francoski novinar, ki je bil ubit zaradi šrapnela, ki ga je zadel, medtem ko je pokrival zgodbo evakuacije civilistov.

V Mehiki je bilo ubitih 11 ljudi, na Haitiju šest in v Braziliji trije. Smrti novinarjev v Mehiki so največkrat povezane z organiziranim kriminalom, politiko in korupcijo, poroča DW. V Mehiki so zato najbolj ogroženi lokalni poročevalci, je za DW povedal raziskovalec RSF Christopher Resch. Resch je izpostavil, da v organizaciji sicer že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki novinarjem pretijo v Mehiki,  a da se kljub tem opozorilom v državi nič ne spreminja. 

V letu 2022 za bolj odmevni primer velja primer Ivana Safronova, ruskega preiskovalnega novinarja, ki so ga ruske oblasti zaradi razkrivanja državnih skrivnosti obsodile na 22 let zapora. Poleg tega pa sta bila med vidnejšimi tudi izginotje in smrt britanskega novinarja Doma Phillipsa, ki so ga mrtvega našli v Amazonskem pragozdu.

Novinarji brez meja že od leta 1995 sestavljajo letni pregled nasilja in zlorab nad novinarji na podlagi natančnih podatkov, ki jih zbirajo od 1. januarja do 1. decembra izbranega leta. Pri številkah za leto 2022 so upoštevali poklicne novinarje, nepoklicne novinarje in druge medijske delavce.