Leto groze in uničenja, ki je na rob potisnilo celotno regijo

V Izraelu so obeleževanje obletnice vdora Hamasa v Izrael, ko so borci gibanja ubili okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli, danes začeli z minuto molka. V več krajih, med drugim v Tel Avivu, Jeruzalemu in kibucu Reim, prizorišču festivala Nova, so potekale spominske slovesnosti, na katerih so Izraelci pozivali k izpustitvi zajetih talcev.

Pripadniki Hamasa so 7. oktobra lani vdrli v Izrael. Pri tem je bilo ubitih okoli 1200 ljudi, še 250 pa so jih zajeli za talce, mnogi od teh so še vedno v rokah Hamasa. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.

Humanitarne razmere v Gazi se vztrajno slabšajo in po podatkih Svetovnega programa za hrano se 96 odstotkov prebivalstva sooča z akutno prehransko negotovostjo. Delno operativnih je le 17 od 36 bolnišnic. Po podatkih satelitskega centra ZN Unosat je bilo uničenih ali poškodovanih dve tretjini stavb v enklavi.

Številne države in mednarodne organizacije pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.

Od sredine septembra Izrael napada tudi sosednji Libanon in tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.

V Izraelu bo uradna slovesnost v spomin na žrtve Hamasovega napada v Jeruzalemu. Izraelski predsednik Jicak Herzog je na slovesnosti v kibucu Reim dejal, bi moral svet "podpreti Izrael v boju proti sovražnikom, če želi spremeniti tok zgodovine in regiji zagotoviti mir". 

Premier Benjamin Netanjahu pa je pozneje obljubil, da bodo zajete talce pripeljali nazaj, saj da je to njihova dolžnost. "Na ta dan se na tem mestu in na številnih mestih po naši državi spominjamo naših mrtvih, naših talcev, ki smo jih dolžni pripeljati nazaj, in naših junakov, ki so padli pri branjenju domovine in naroda," je še dodal.

Po svetu pa so se ob obletnici zvrstili tudi številni dogodki v podporo Palestini.

Leto trpljenja

Za Izraelce so bili napadi Hamasa 7. oktobra boleč opomin na stoletja pogromov nad Judi v Evropi, ki so dosegli vrhunec v genocidu, ki ga je izvedla nacistična Nemčija. V prvem mesecu vojne je izraelski pisatelj in nekdanji politik Avraham Burg razložil globok psihološki vpliv na svojo državo.

"Mi, Judje,  je rekel po poročanju BBC, "verjamemo, da je država Izrael prvi in najboljši imunski sistem in zaščitni sistem proti judovski zgodovini. Nič več pogromov, nič več holokavsta, nič več množičnih morilcev. In kar naenkrat se je vse vrnilo."

Duhovi preteklosti so mučili tudi Palestince. Raja Shehadeh, slavni palestinski pisatelj in borec za človekove pravice, verjame, da je Izrael želel narediti še eno katastrofo: "Ko je vojna napredovala, sem videl, da mislijo vsako besedo in da jim ni mar za civiliste, vključno z otroki. V njihovih očeh, pa tudi v očeh večine Izraelcev, so bili vsi prebivalci Gaze krivi."

Jasno je, da bo Izrael branil svoje ljudi, pri čemer mu ogromno pomagajo ZDA. Jasno pa je, da je vojna pokazala, da se nihče ne more slepiti, da bodo Palestinci sprejeli večno življenje pod izraelsko vojaško okupacijo, brez ustreznih državljanskih pravic, svobode gibanja in neodvisnosti, v analizi ocenjuje BBC.

Po letih konfliktov so se Izraelci in Palestinci navajeni soočati drug z drugim. Vendar so tudi navajeni živeti drug ob drugem, pa čeprav je pogosto neprijetno. Ko bo prišlo do prekinitve ognja in z novo generacijo voditeljev, bodo možnosti za ponovno prizadevanje za mir.

A to je bolj oddaljena prihodnost. 

Več mesecev po napadu Hamasa na Izrael je obstajal strah, da se bo vojna razširila in poslabšala. V zadnjih tednih se je nato to dejansko zgodilo z izraelskimi napadi na Hezbolah in Libanon.

Izrael se spopada tudi z Iranom. Ne še neposredno, a vse več je strahu tudi pred tem. 

Za zdaj so zmage Izraela taktične. Da bi dosegel strateško zmago, pa bi moral svoje sovražnike prisiliti, da spremenijo svoje vedenje. Hezbolah za zdaj tudi v stanju, ko je Izrael pravzaprav uničil njihovo vodstvo, kaže, da ga to le še podžiga za nadaljnji boj. Podobno Hamas. 

Na robu je tako celotna regija. 

 V Iraku bi lahko milice iranskih strank napadle ameriške interese. Dron, ki je priletel iz Iraka, je ubil dva izraelska vojaka.

Savdska Arabija prav tako dogajanja ne spremlja mirno. Razmišljali so o priznanju Izraela, vendar le, če bi Palestinci v zameno dobili državo, Savdska Arabija pa varnostni pakt z ZDA.

Nekaj analitikov meni, da škoda, ki je bila povzročena "osi odpora", vzbuja iluzije med nekaterimi v Izraelu in Združenih državah in budi nevarno idejo, da je to enkratna priložnost za preoblikovanje Bližnjega vzhoda s silo, uvedbo reda in kastracijo izraelskih sovražnikov.  BBC opozarja, da bi moral biti ameriški predsednik Joe Biden glede tega previden, njegov naslednik pa še bolj.

O prestrukturiranju Bližnjega vzhoda s silo se je razmišljalo že po napadih Al Kaide na ZDA 11. septembra, ko sta takratni ameriški predsednik George W. Bush in britanski premier Tony Blair leta 2003 pripravljala na invazijo na Irak.

Invazija na Irak Bližnjega vzhoda ni "očistila" nasilnega ekstremizma.

Prednostna naloga tistih, ki želijo ustaviti to vojno, bi tako moralo biti premirje v Gazi in iskanje diplomatske rešitve. Vprašanje pa je, če je na to pripravljen kdor koli od vpletenih, saj ima vsak vrsto interesov, med katerimi dobrobit civilistov ni visoko na seznamu. 

Obletnica v znamenju napadov

Obletnica sicer mineva v luči novih obsežnih napadov. Izraelska letala nadaljujejo silovito obstreljevanje Gaze, Bejruta in juga Libanona. Hamas in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah pa sta izstrelila več raket proti Izraelu.

Izraelska vojska je davi sporočila, da je napadla bolnišnično poslopje v osrednji Gazi, za katero trdi, da so jo uporabljali pripadniki Hamasa.

Hamas je medtem sprožil več raket, s katerimi so po lastnih navedbah ciljali mejna prehoda, ki ju zasedajo izraelske sile, in naselje blizu meje z Gazo.

IDF je sporočil, da so danes prestregli pet raket, ki so bile izstreljene s severa Gaze. Še pred tem pa je izraelska vojska poročala, da je z juga Gaze priletelo devet izstrelkov, pri čemer sta bili dve osebi ranjeni. V odgovor je Izrael sprožil nove napade na Gazo in izdal nove ukaze o evakuaciji prebivalcev severnega in južnega dela Gaze. Evakuirana območja na severu vključujejo Bejt Hanoun, begunsko taborišče Džabalija in Bejt Lahia; na jugu pa mesta Bani Suhejla, Al Mahta, Šejk Naser in Maan. IDF je sporočil, da se na teh območjih odzivajo "z izjemno silo na teroristične akcije Hamasa". Na terenu pa je situacija takšna, da praktično ni varnega območja, kamor bi se lahko ljudje umaknili, so za CNN povedali lokalni prebivalci.

Nemirna noč je tudi za prebivalci libanonske prestolnice, kjer Izrael nadaljuje napade iz zraka. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti je bilo v več eksplozijah ubitih najmanj 12 ljudi. Ob naraščajočem številu žrtev Izrael vztraja, da cilja poslopja gibanja Hezbolah.

Proti večeru je Izrael sporočil, da so v eni uri zadeli več kot 120 tarč na jugu Libanona. Kot pravi, so bile tarče Hezbolahove enote, vključno z libanonsko oboroženo elitno enoto Radvan in Južna fronta. 

Libanonski Hezbolah je sporočil, da je z raketami ciljal dve vojaški oporišči na severu Izraela, kot navajajo izraelski mediji pa so rakete zadele mesti Haifa in Tiberija ter ranile deset ljudi.

Središče Haife je zadelo pet raket, kar predstavlja sploh prvi tak napad na tretje največje izraelsko mesto v zadnjem letu.

Iransko zunanje ministrstvo je v svoji izjavi ob obletnici napada na jugu Izraela sporočilo, da je bila "operacija 7. oktobra 2023 ... odločilen trenutek in legitimen boj palestinskega ljudstva proti okupaciji in zatiranju sionističnega režima".

Znova pozivi h končanju konflikta

Ob obletnici so se po svetu vrstili izrazi solidarnosti z Judi in pozivi h končanju vojne v Gazi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil solidarnost z žrtvami Hamasovega napada in pozval k izpustitvi talcev. Hkrati je poudaril, da vojna, ki je sledila in v kateri je bilo ubitih več kot 42.000 ljudi, povzroča izjemno trpljenje v Gazi in v Libanonu. "Čas je za ustavitev trpljenja, ki je zajelo regijo," je dodal.

Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) je opozoril, da zadnje leto Bližnji vzhod pretresa neizprosna tragedija. Skoraj celotno prebivalstvo Gaze je razseljeno, civilisti pa se soočajo s skrajnim pomanjkanjem in omejenim dostopom do zdravstva, hrane, elektrike in humanitarne pomoči. V luči tega OCHA države poziva, naj zagotovijo spoštovanje mednarodnega prava.

ZDA medtem ostajajo zavezane varnosti Izraela in njegovi pravici do obstoja, je sporočil ameriški predsednik Joe Biden in hkrati izpostavil veliko število civilnih žrtev, ki jih je zahtevala izraelska ofenziva v Gazi. Zatrdil je, da si ne bo nehal prizadevati za dogovor o prekinitvi ognja, ki bi talce pripeljal nazaj.

K prekinitvi ognja, izpustitvi vseh talcev in končanju konflikta je pozvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prepričana je, da je napad Hamasa sprožil vrtinec nasilja, ki je celotno regijo pripeljal v izjemno napeto in nemirno stanje. Hkrati je opozorila, da so razmere v Gazi leto dni po začetku vojne grozljive in napovedala nadaljnjo humanitarno pomoč EU ljudem tako v Gazi kot tudi v Libanonu.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da prioritetne naloga ostajajo prekinitev spopadov, izpustitev talcev, zaščita tamkajšnjega prebivalstva in deeskalacija. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je ocenil, da se je po letu dni dni položaj še poslabšal. "Celoten Bližnji vzhod je na robu tega, da se razplamti popoln konflikt, ki ga – kot je videti – mednarodna skupnost ne more nadzorovati," je dodal.

Solidarnost z Izraelci je izrazil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da bolečina danes ostaja tako živa kot pred letom dni. V telefonskem pogovoru z Netanjhujem je že v nedeljo potrdil neomajno zavezanost varnosti Izraela, obenem pa se se zavzel za prekinitev ognja v Gazi in Libanonu.

Da stojijo ob strani judovski skupnosti, sta sporočila tudi britanski premier Keir Starmer in nemški kancler Olaf Scholz. Slednji je dodal, da državljani judovske vere v Nemčiji nikoli ne bi smeli živeti v strahu. Avstrijski kancler Karl Nehammer pa je lanski vdor Hamasa označil za "enega najbolj sramotnih terorističnih napadov na nedolžne civiliste".

Italijanska premierka Georgia Meloni meni, da obsodba dogodkov pred letom dni ni samo ritualno dejanje, ampak pogoj za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu.

Papež Frančišek pa je bil ob obletnici kritičen do nesposobnosti svetovnih sil, da bi rešile konflikt v regiji. Že pred tem je današnji dan razglasil za dan molitve za mir.

Obsodbi napadu Hamasa se je pridružila tudi Slovenija. Napad Hamasa in izraelska ofenziva v Gazi sta privedla do tragedije na obeh straneh, je dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Oba morata za svoja dejanja ogovarjati, Hamas za grozovito nasilje nad civilisti, izraelska vlada pa za domnevna genocidna ravnanja, je dodala.

Mednarodna skupnost se mora odločneje odzvati na širitev konflikta na Bližnjem vzhodu in narediti več, da pride do takojšnje zaustavitve spopadov, je dejal premier Robert Golob. Prepričan je, da je morija civilistov v Gazi nesorazmerna s pravico do samoobrambe. Predpogoj za trajni mir v regiji je odprava temeljnih vzrokov konflikta, pa je sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon.