Leto groze in uničenja, ki je na rob potisnilo celotno regijo

Pripadniki Hamasa so 7. oktobra lani vdrli v Izrael. Ubili so okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce, ki so večinoma še vedno v rokah Hamasa. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.

Humanitarne razmere v Gazi se vztrajno slabšajo in po podatkih Svetovnega programa za hrano se 96 odstotkov prebivalstva sooča z akutno prehransko negotovostjo. Delno operativnih je le 17 od 36 bolnišnic. Po podatkih satelitskega centra ZN Unosat je bilo uničenih ali poškodovanih dve tretjini stavb v enklavi.

Številne države in mednarodne organizacije pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.

Od sredine septembra Izrael napada tudi sosednji Libanon in tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.

V Izraelu bo uradna slovesnost v spomin na žrtve Hamasovega napada v Jeruzalemu. Izraelski predsednik Jicak Herzog bo vodil spominsko slovesnost v Sderotu, enem od krajev, kjer je bilo v napadu največ žrtev.

Po svetu pa bodo ob obletnici številni dogodki v podporo Palestini.

Leto trpljenja

Za Izraelce so bili napadi Hamasa 7. oktobra boleč opomin na stoletja pogromov nad Judi v Evropi, ki so dosegli vrhunec v genocidu, ki ga je izvedla nacistična Nemčija. V prvem mesecu vojne je izraelski pisatelj in nekdanji politik Avraham Burg razložil globok psihološki vpliv na svojo državo.

"Mi, Judje,  je rekel po poročanju BBC, "verjamemo, da je država Izrael prvi in najboljši imunski sistem in zaščitni sistem proti judovski zgodovini. Nič več pogromov, nič več holokavsta, nič več množičnih morilcev. In kar naenkrat se je vse vrnilo."

Duhovi preteklosti so mučili tudi Palestince. Raja Shehadeh, slavni palestinski pisatelj in borec za človekove pravice, verjame, da je Izrael želel narediti še eno katastrofo: "Ko je vojna napredovala, sem videl, da mislijo vsako besedo in da jim ni mar za civiliste, vključno z otroki. V njihovih očeh, pa tudi v očeh večine Izraelcev, so bili vsi prebivalci Gaze krivi."

Jasno je, da bo Izrael branil svoje ljudi, pri čemer mu ogromno pomagajo ZDA. Jasno pa je, da je vojna pokazala, da se nihče ne more slepiti, da bodo Palestinci sprejeli večno življenje pod izraelsko vojaško okupacijo, brez ustreznih državljanskih pravic, svobode gibanja in neodvisnosti, v analizi ocenjuje BBC.

Po letih konfliktov so se Izraelci in Palestinci navajeni soočati drug z drugim. Vendar so tudi navajeni živeti drug ob drugem, pa čeprav je pogosto neprijetno. Ko bo prišlo do prekinitve ognja in z novo generacijo voditeljev, bodo možnosti za ponovno prizadevanje za mir.

A to je bolj oddaljena prihodnost. 

Več mesecev po napadu Hamasa na Izrael je obstajal strah, da se bo vojna razširila in poslabšala. V zadnjih tednih se je nato to dejansko zgodilo z izraelskimi napadi na Hezbolah in Libanon.

Izrael se spopada tudi z Iranom. Ne še neposredno, a vse več je strahu tudi pred tem. 

Za zdaj so zmage Izraela taktične. Da bi dosegel strateško zmago, pa bi moral svoje sovražnike prisiliti, da spremenijo svoje vedenje. Hezbolah za zdaj tudi v stanju, ko je Izrael pravzaprav uničil njihovo vodstvo, kaže, da ga to le še podžiga za nadaljnji boj. Podobno Hamas. 

Na robu je tako celotna regija. 

 V Iraku bi lahko milice iranskih strank napadle ameriške interese. Dron, ki je priletel iz Iraka, je ubil dva izraelska vojaka.

Savdska Arabija prav tako dogajanja ne spremlja mirno. Razmišljali so o priznanju Izraela, vendar le, če bi Palestinci v zameno dobili državo, Savdska Arabija pa varnostni pakt z ZDA.

Nekaj analitikov meni, da škoda, ki je bila povzročena "osi odpora", vzbuja iluzije med nekaterimi v Izraelu in Združenih državah in budi nevarno idejo, da je to enkratna priložnost za preoblikovanje Bližnjega vzhoda s silo, uvedbo reda in kastracijo izraelskih sovražnikov.  BBC opozarja, da bi moral biti ameriški predsednik Joe Biden glede tega previden, njegov naslednik pa še bolj.

O prestrukturiranju Bližnjega vzhoda s silo se je razmišljalo že po napadih Al Kaide na ZDA 11. septembra, ko sta takratni ameriški predsednik George W. Bush in britanski premier Tony Blair leta 2003 pripravljala na invazijo na Irak.

Invazija na Irak Bližnjega vzhoda ni očistila nasilnega ekstremizma.

Prednostna naloga tistih, ki želijo ustaviti to vojno, bi tako moralo biti premirje v Gazi in iskanje diplomatske rešitve. Vprašanje pa je, če je na to pripravljen kdor koli od vpletenih, saj ima vsak vrsto interesov, med katerimi dobrobit civilistov ni visoko na seznamu. 

Obletnica v znamenju napadov

Izraelska vojska je medtem davi sporočila, da je napadla bolnišnično poslopje v osrednji Gazi, za katero trdi, da so jo koristili pripadniki Hamasa.

Islamistično gibanje, ki je pred enim letom napadlo jug Izraela, je medtem sprožilo več raket, s katerimi so po lastnih navedbah ciljali mejna prehoda, ki ju zasedajo izraelske sile, in naselje blizu meje z Gazo.

Izraelska vojska je sporočila, da je zračna obramba tri izstrelke sestrelila, četrti pa naj bi padel na nenaseljeno območje. Izrael je v odgovor sprožil nove napade na Gazo.

Nemirna noč je tudi za prebivalci libanonske prestolnice, kjer Izrael nadaljuje napade iz zraka. Po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti je bilo v več eksplozijah ubitih najmanj 12 ljudi. Ob naraščajočem številu žrtev Izrael vztraja, da cilja poslopja gibanja Hezbolah.

Libanonski Hezbolah je sporočil, da je z raketami ciljal dve vojaški oporišči na severu Izraela, kot navajajo izraelski mediji pa so rakete zadele mesti Haifa in Tiberija ter ranile deset ljudi.

Središče Haife je zadelo pet raket, kar predstavlja sploh prvi tak napad na tretje največje izraelsko mesto v zadnjem letu.