Kot so v organizaciji Fokus, ki je del mednarodne nevladne organizacije Transport & Environment (T&E), zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je bil delež prodaje baterijskih električnih vozil v EU lani 9,1-odstoten, potem ko je še leta 2019 znašal 1,9 odstotka. Poskočil je po uveljavitvi standardov EU za avtomobilske izpuste ogljikovega dioksida.
Višja direktorica za avtomobile pri organizaciji (T&E) Julia Poliscanova je po navedbah Focusa opozorila, da smo dolga leta za slabo prodajo električnih vozil zmotno krivili potrošnike, "zdaj pa vemo, da v primeru, da proizvajalci avtomobilov dajo na trg modele, naraste tudi povpraševanje".
"Toda predpisi so letos zmanjšali pritisk na proizvajalce, zato bomo morda že priča ponovni rasti onesnažujočih avtomobilov na fosilna goriva. Da prodaja električnih vozil ne bi upadla, morajo biti standardi za izpuste ogljikovega dioksida ambicioznejši," je pozvala.
Kot kažejo izsledki analize organizacije T&E, so cilji EU za proizvajalce avtomobilov, ki bodo začeli veljati leta 2025, tako šibki, da bodo uresničeni že dve leti prej. Če EU ne bo postavila bolj ambicioznih ciljev za proizvajalce avtomobilov od leta 2025 naprej – vključno z vmesnim ciljem za leto 2027 in 80-odstotnim zmanjšanjem avtomobilskih izpustov ogljikovega dioksida v letu 2030 v primerjavi z letošnjim letom –, naj bi države članice do leta 2030 zelo težko uresničile svoje nacionalne podnebne načrte.
Še posebej je to pomembno za Slovenijo, ki iz prometa beleži kar 52,9 odstotka vseh emisij v netrgovanih sektorjih, so izpostavili v Focusu. "Spričo visokega deleža izpustov toplogrednih plinov mora slovenska vlada poleg ukrepov trajnostne mobilnosti zagovarjati evropske politike, ki bodo proizvajalce vozil silile k proizvodnji učinkovitejših in čistejših vozil. Prehod z motorjev z notranjim zgorevanjem na električna vozila je ključnega pomena pri razogljičenju avtomobilov, ki so odgovorni za kar 12 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi," je poudarila Katjuša Šavc iz Focusa.
Največje trge za baterijska električna vozila so imele lani še naprej Nemčija (356.000 vozil), Francija (162.000) in Italija (67.000), po deležu prodaje pa vodi Nizozemska z 20 odstotki, sledita pa ji Švedska (19 odstotkov) in Avstrija (14 odstotkov). Prodaja baterijskih električnih vozil se je leta 2021 najhitreje povečala v Grčiji (220-odstotna rast). "Rast prodaje električnih vozil je v državah, kot so Hrvaška, Litva in Bolgarija, dejansko višja kot v Zahodni Evropi. Toda premik se sam po sebi ne bo zgodil dovolj hitro. Drugi sklop avtomobilskih predpisov, ki je trenutno v pripravi, bi moral od avtomobilske industrije zahtevati množično proizvodnjo in večjo prodajo cenejših modelov vozil z ničelnimi emisijami, na drugi strani pa bi morala nova zakonodaja EU o infrastrukturi v skladu z naraščanjem števila tovrstnih vozil zagotoviti hitrejše in boljše uvajanje polnilnih postaj," je dejala Poliscanova.
Na številnih velikih trgih pa pri prodaji električnih vozil še vedno prevladujejo lažno "električni" priključni hibridi,"ki lahko, kadar niso napolnjeni, dejansko onesnažujejo še bolj kot motorji na fosilna goriva", so opozorili v Focusu in dodali, da imajo zakonodajalci EU letos priložnost odpraviti vrzeli v področni uredbi.
