Ledeni plošči dveh najpomembnejših ledenikov na Antarktiki se pospešeno lomita

Znanstveniki že vrsto let opozarjajo, da so ledeniki izjemno občutljivi na podnebne spremembe. V zadnjih letih pa se posledice podnebnih sprememb vse bolj kažejo na tanjšanju ledenih plošč. Po tem, ko so satelitski posnetki projekta Kopernik Evropske vesoljne agencije pokazali, da se je od največje arktične ledene police 79N na severovzhodu Grenlandije odlomil velik del ledu, so znanstveniki v novi raziskavi opozorili tudi na pospešeno razpadanje pomembnih ledenikov na Antarktiki. 

Nova raziskava, ki so jo objavili v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pa je pokazala, da so ogroženi sami temelji dveh najpomembnejših ledenikov na Antarktiki – Thwaites in Pine Island. Poškodbe na ledenih policah, ki so nastajale v zadnjih desetletjih, namreč pospešujejo taljenje omenjenih ledenikov in bi lahko v prihodnosti povzročile zrušenje ledenih plošč. 

Ekipa raziskovalcev, ki jo vodi strokovnjak za satelitsko daljinsko zaznavanje Stef Lhermitte s Tehnološke univerze v Delftu na Nizozemskem, je analizirala satelitske podatke poškodovanih območij ledenikov od leta 1997 do 2019. Posnetki so pokazali močno razpokane predele in odprte zlome v ledenikih. "Vedeli smo, da sta speča velikana prav tista, ki izgubljata veliko kilometrov (ledu), vendar kako veliko in koliko ledenika še ostaja, je za zdaj še velika neznanka. Ti ledeni polici sta v zgodnji fazi razpada, začenjata razpadati," je za CNN pojasnil Lhermitte. Raziskovalci predvidevajo, da se bosta ledeni plošči še naprej lomili.

Ledenika Thwaites in sosednji Pine Island na zahodu Antarktike sta med ledeniki na območju, ki se najhitreje talita, in sta doslej prispevala že za pet odstotkov povišanja globalne morske gladine. Prvi pravzaprav zaradi svoje velikosti in nestanovitnega ledenega toka velja za najbolj "nevaren" ledenik na Antarktiki. Obsega več kot 192.000 kvadratnih kilometrov. Za lažjo predstavo, koliko je to: Velika Britanija obsega 209.331 kvadratnih kilometrov.

Ledenika vsebujeta toliko vode, da bi se po izračunih Nase v primeru njune stalitve višina morske gladine dvignila v povprečju za 1,2 metra. 

Kaj se zdaj dogaja z ledenikoma?

Zaradi izpustov toplogrednih plinov se segrevajo oceani in ozračje, kar vpliva na lomljenje ledenih plošč. Višje temperature oceanov povzročajo taljenje in lomljenje ledu na ledenikih Pine Island in Thwaites, po drugi strani pa pomanjkanje snežnih padavin povzroča, da se ledeniki ne morejo tako hitro obnavljati. 

Poškodbe, ki so jih zaznali raziskovalci, kažejo na slabenje ledeniških robov, območij ob robu ledeniških plošč, kjer se srečujejo hitri ledeniški tok in počasi premikajoči se led in skale pod njim. "Ledena polica ponavadi deluje kot območje upočasnjenega prometa. Pluje na oceanu, vendar pa vzdržuje promet za seboj. Torej, če oslabite ta počasni avtomobil, potem se led tali hitreje," pravi Lhermitte. Prav to se dogaja, ugotavljajo raziskovalci, ki se bojijo, da bodo ti hudo poškodovani deli ledenikov pospešili izgubo ledene gmote. Znanstveniki so v študiji opozorili, da bi moral biti ta proces vključen v izračune glede dviga morske gladine, kar trenutno ni. 

Krušenje robov ledenika Pine Island sicer znanstveniki spremljajo že od leta 1999, vendar pa satelitski posnetki kažejo, da se je proces močno pospešil po letu 2016. Istega leta so se začele razpoke na ledeniku Thwaites premikati po toku navzgor in se pospešeno poglabljati proti skalnati podlagi. 

Raziskovalci opozarjajo na začaran krog, kjer slabenje ledene police pospešuje poškodbe na občutljivih ledeniških robovih, kar posledično pripelje do še večjih poškodb in razpadanja ledenih polic. 

Profesorica znanosti o zemeljskih sistemih z Univerze Kalifornija Irvine Isabella Velicogna, ki ni sodelovala pri zadnji raziskavi, je za CNN dejala, da ugotovitve kažejo, da se bo pospešeno taljenje ledenikov zgodilo hitreje in v večjih razsežnostih, kot smo predvidevali doslej. "To pomeni, da bo morska gladina narasla hitreje, kot kažejo trenutne projekcije," je dejala.