Le Monde Janšo izpostavlja kot ljubitelja Twitterja, ki Janši služi predvsem kot orodje za provociranje, menijo. Na ta način pa, kot ocenjujejo, ko gre za uporabo tega družbenega omrežja, deluje kot njegov vzornik, nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.
Izpostavljajo, da je Janša že dolgo prisoten v slovenski politiki, torej v državi, ki je znana kot rojstni kraj Melanie Trump. Janša je po pisanju časnika marca dosegel sto tvitov na dan. "Pogosto so jezni in ciljajo na njegove kritike," pišejo – "od tod tudi vzdevek maršal Twitto". Med primeri tvitov pa naštevajo očitke televiziji, da s poročanjem o protestih "ogroža življenje ljudi", ali pa kvalifikacijo belgijskega liberalnega poslanca Guya Verhofstadta za "vodjo kolonialne sile", ker je bil zaskrbljen zaradi usode svobode tiska v tej državi nekdanje Jugoslavije, ki se pripravlja na rotirajoče predsedovanje Evropskemu svetu.
Toda njegova daleč najljubša tarča so novinarke, na katere letijo "brutalni in osebni napadi", piše časnik, ki pri tem navaja Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije. Najbolj radikalen primer je iz leta 2016, takrat, ko Janša ni bil premier in je na Twitterju dve novinarki označil za "upokojeni prostitutki", ker sta preiskovali njegovo stranko. Čeprav se večina slovenskih novinarjev tem napadom upira, "je njegov cilj utišati kritične glasove v medijski krajini," pravi Lesjak Tuškova.
Napadi pa niso omejeni na Twitter, piše časnik. Vlada je na primer od januarja blokirala subvencije slovenski tiskovni agenciji STA, očitki zoper STA pa so povezani celo s primerjanjem dolžine člankov na različne teme. Za Barbaro Štrukelj, odgovorno urednico STA, je to "pretveza, da se prevzame nadzor nad agencijo", nad vodilnim državnim virom novic v državi in državno televizijo, katere direktor je bil pravkar zamenjan. "To je zelo radikalno za državo, ki je po navadi tako mirna, kot je naša," dodaja, zaskrbljena, ker maja ne bo mogla izplačati plač svoji ekipi, če se do takrat razmere ne bodo rešile.
Časnik opozarja, da se po Ljubljani sliši veliko glasov, ki obsojajo "orbanizacijo" države z dvema milijonoma prebivalcev, ki je dolgo veljala za vzor evropske integracije. "V enem redkih hotelov v slovenski prestolnici, odprtem med zdravstveno krizo zaradi covida-19, s svojim glasnim glasom grmi levičarski filozof Slavoj Žižek," pišejo. "Slovenijo se s tem pahne v situacijo ideološke državljanske vojne, njen narodno-populistični tabor vodi kulturni boj s ciljem, da se pridruži osi evropskega zla z Madžarsko in Poljsko," situacijo obsoja mednarodno priznan intelektualni lik, ki Janšo dobro pozna že od časa, ko sta skupaj sodelovala pri levo usmerjenem tedniku Mladina – v osemdesetih letih.
Če Janša ne daje intervjujev za mednarodni tisk, ki ga najraje preganja na Twitterju, pa je slovenski voditelj v besedilu, objavljenem maja 2020 na spletni strani vlade, teoretiziral o tem, kar imenuje "medijska vojna", izpostavlja Le Monde. "Vzdušje nestrpnosti in sovraštva ustvarja ozek krog urednikov, ki imajo družinske in finančne vezi s stebri globoke države," pravi, in obljublja, da se bo boril "za pluralnost medijev", pred "moralnimi sodniki politične korektnosti".
"Če je kdo v vojni, so to nekateri mediji in novinarji," pa je ocenil Borut Rončević, dekan Šole za napredne družbene študije, majhne zasebne univerze, ki so ga oblasti imenovale v nadzorni svet javne radiotelevizije. V študiji, ki jo financira vlada, ta raziskovalec pravi, da je dokazal, da je "77-odstotkov vsebine, ki jo beremo v Sloveniji, levičarske ali protivladne", piše časnik.
Ta študija, ki je bila v nacionalnih akademskih krogih zelo kritizirana, kljub temu kaže dve stvari: da Slovenci raje berejo neodvisne vsebine in da je spletna stran Nova24, ki so jo ustvarili člani Janševe stranke, najbolj pristranska med vsemi mediji. Kot izpostavljajo, pa gre za stran, ki jo financirajo viri blizu madžarskega nacionalističnega premierja Viktorja Orbana.
Čeprav je malo gledana, je Nova24TV dovolj, da v javno razpravo vnese zelo agresivne vsebine. Marko Milosavljević, profesor novinarstva na Univerzi v Ljubljani, za časnik navaja primere člankov in tvitov iz krogov Janše, ki se spogledujejo z belim supremacizmom ali antisemitizmom. "Zašli so v protisorosovske govore, ko govorijo o svetovni eliti, skrajno desničarsko retoriko, ki je bila v Sloveniji prej neznana," pravi Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, ki se je zato odmaknil od stranke SDS. Izpostavil je, da je takšna retorika naletela na določen odmev zaradi migrantskega toka poti Balkana do Nemčije preko Slovenije. "Zanje je bila migrantska kriza leta 2015 kot darilo z neba," je dejal zgodovinar.
Janši sicer koristi njegova podoba junaka osamosvojitve, ocenjuje Le Monde. "Ta nekdanji komunist, ki je v osemdesetih letih postal disident, nato je prešel skozi socialno demokracijo v desnosredinski in zdaj narodnostni populizem, rad obuja stare slovenske travme okoli jugoslovanske dediščine in njenega voditelja Tita," pišejo.
Razdrobljenost političnega prostora mu je omogočila, da se je spet zavihtel na oblast, menijo pri časniku, kjer ocenjujejo, da Janša še vedno predstavlja le bolj zmedeno in manj trdno različico modela, ki je blizu Orbanu. Tudi njegova prihodnost se jim zdi krhka: odhodi poslancev se v njegovi koaliciji množijo do te mere, da v resnici nima več večine v parlamentu, prav tako pa niti globe ne ustavijo demonstracij, Twitter pa je pred kratkim blokiral račune nekaj njegovih privržencev, kar je Janša obsodil kot "najbolj brutalen napad na svobodo izražanja in svobodo medijev v zadnjem času", poroča Le Monde.
Dvomijo, da bo Janši uspelo zmagati na volitvah leta 2022. Je pa, tako kot Trump, predvsem simptom neuspeha leve sredine, meni Žižek.
KOMENTARJI (1949)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.