Po poročanju The Guardiana se je Rusija pritožila nad nemško preiskavo sabotaž Severnega toka. Ob tem pa naj bi Moskva dejala, da Berlin ne kaže veliko zanimanja za iskanje odgovornih za dogodek iz leta 2022. Kot je dejal vodja evropskega oddelka na zunanjem ministrstvu Oleg Tjapkin, Moskva meni, da bodo nemške oblasti preiskavo zaključile predčasno, preden bodo torej identificirale tiste, ki stojijo za sabotažami.
"Četudi so pri tem sodelovali Ukrajinci, tega ne bi mogli storiti sami. Jasno je, da je bil za izvedbo takšnega terorističnega napada potreben ukaz z vrha, kot pravijo. Vrh na Zahodu pa je seveda Washington," pa je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal za ruski časnik Izvestija med obiskom v Azerbajdžanu, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Na kritiko pa se je odzval tudi tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Sebastian Fischer, ki je zavrnil Tjapkinove trditve in dejal, da so nemški tožilci v stiku z ruskimi oblastmi, preiskava pa da še vedno poteka. "Izmenjujemo vse informacije, ki jih lahko. Tiste, s katerimi ne ogrožamo preiskave," je dejal novinarjem.
Lavrov se je odzval po tem, ko so nemški mediji minuli teden poročali, da je tožilstvo v Berlinu v povezavi s sabotažami plinovodov junija izdalo nalog za aretacijo ukrajinskega državljana, imenovanega kot Volodimir Z. Ta naj bi se nahajal na Poljskem, a naj bi se, preden bi ga lahko prijeli, v začetku julija vrnil v Ukrajino.
V okviru nemške preiskave eksplozij plinovodov naj bi identificirali še dva ukrajinska potapljača, toda nalogov za njuni aretaciji za zdaj niso izdali.
Ameriški časnik Wall Street Journal pa je kmalu zatem poročal, da je napade izvedla ukrajinska posadka, odobril pa naj bi jih takratni vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Valerij Zalužni. Po navedbah časnika naj bi operacijo najprej odobril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jo je nato poskusil preklicati, vendar neuspešno. V Kijevu so navedbe odločno zavrnili kot popoln nesmisel.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra 2022 potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah.
Švedske in danske oblasti so v preiskavah ugotovile, da so puščanje povzročile podvodne eksplozije. Švedska je med preiskavo našla sledi eksploziva in potrdila, da so bile eksplozije namerna dejanja. Ukrajina je kmalu po sabotažah krivdo pripisala Rusiji, v Moskvi pa so odgovornost zanikali.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.