Kubanska kriza nevarnejša, nasproti sta si stali enakovredni jedrski sili

Med bolj znanimi obdobji, ko je v zraku visela grožnja z jedrskimi orožji, je kubanska kriza leta 1962. Takrat sta Sovjetska zveza in Združene države Amerike vzajemno na ozemlja drugih držav nameščali jedrsko oborožitev. Sovjeti so to storili na Kubi, Američani pa v Turčiji.  Ko so ZDA na Kubi odkrile, da Sovjeti na Kubi nameščajo jedrske konice, je napetost med jedrskima velesilama močno narasla. V odziv je zato takratni predsednik John F. Kennedy ameriški mornarici odredil blokado Kube, Sovjetsko zvezo pa pozval, naj jedrsko orožje z bližnjega otoka odstrani, spominja Newsweek. 

Svet je nato naslednja dva tedna na trnih čakal, ali se bo kriza zaostrila. V tem času se je v Združenih državah na možnost udara pripravljalo tudi civilno prebivalstvo. "Če bi se oglasila sirena, bi se vsi otroci v razredu stisnili skupaj in pomolili glave pod mizo," je opisoval Jack Commander, ki je bil takrat star šest let in je ravno začel z obiskovanjem pouka. Povedal je tudi, da so dotične vaje v Floridi postale stalnica. Ker je Jack z družino živel v bližini zračne baze ameriške vojske, se spominja tudi neprestanih preletov bombnikov nad njegovo hišo. 

"Slišalo se je, kot da več sto bombnikov leta nad nami, okna so se vseh 10 dni neprestano tresla zaradi preletov. Bombniki so ves čas le vzletali, krožili in pristajali, bili so v stalni pripravljenosti," je opisoval. Dejal je tudi, da je po koncu krize, ko je Sovjetska zveza le pristala na umik orožja, občutil veliko olajšanje. Umiku sovjetskih raket s Kube je sledil tudi umik ameriških raket s Turčije.

Zakaj in kaj je danes drugače?

Sodelavka programa za mednarodno varnost pri Centru za strateške in mednarodne študije Heather Williams je za Newsweek podrobneje predstavila, kako so se stvari v zadnjih 60 letih spremenile. Prvič, kubanska kriza se je končala v roku 13 dni, medtem ko je od ruskega napada na Ukrajino minilo že skoraj osem mesecev. Septembra je Putin ob napovedi delne mobilizacije odprto spregovoril tudi o možni uporabi jedrskega orožja, pa še to le v primeru, da se bo Rusija počutila ozemeljsko ogroženo.  Williamsova pa poudarja, da je tudi pri tem konfliktu v resnici že od samega začetka prisotna tudi prikrita jedrska grožnja. Kasneje so jedrsko orožje omenili tudi predsedniki drugih držav.

Prav tako sta si bili velesili takrat po vojaški moči bolj enakovredni, je tudi povedala znanstvenica. "V trenutni situaciji pa Ukrajina nima jedrskega orožja, zato je dinamika nekoliko drugačna," je povedala. "Kubanska kriza je bila veliko bolj nevarna v tem smislu, da sta si nasproti stali enakovredni in približno enako močni jedrski državi, kar pa v tem primeru ne drži," je zaključila. 

Od takrat se je močno spremenilo tudi samo jedrsko orožje. "Zdaj bi se lahko uporabilo taktično jedrsko orožje. Gre za rakete z manjšo močjo in krajšim dosegom, ki bi se lahko uporabljale na bojišču,"  je razlagala Williamsova. Med kubansko raketno krizo so gradili predvsem večja in bolj zmogljiva orožja za množično uničenje. 

Nazadnje je Williamsova je primerjala verjetnosti uresničitve groženj. Meni, da je v trenutnem konfliktu manj verjetno, da bi Putin posegel po raketah, opremljenih z atomskim orožjem, saj bi lahko izgubil naklonjenost zaveznikov, a da kljub temu njegovih groženj ne smemo obravnavati kot popolnoma brezpredmetne. 

Able Archer leta 1983: Manj znanj, a morda bolj nevaren incident

Poleg Kubanske raketne krize so se v času hladne vojne napetosti med blokoma nevarno zvišale večkrat. Eden izmed takih primerov se je zgodil tudi leta 1983, ko so ZDA z Natom v Zahodnem delu Nemčije izvajale letne vojaške vaje Autumn Forge 83. Tistega leta je bilo preverjanje bojne pripravljenosti sestavljeno iz šestih vojaških vaj, v katerih je sodelovalo približno 100.000 vojakov. Zadnja izmed njih je bila Able Archer, vaja, s katero so preizkušali postopke poveljevanja in nadzora v primeru napada s konvencionalnim ali jedrskim orožjem. 

A istega leta so bili Sovjeti prepričani, da je Able Archer le krinka, s pomočjo katere bodo ZDA napadle Sovjetsko zvezo. Takratni dokumenti KGB-ja so vsebovali več opozoril, da sovjetski agenti opažajo posredne znake priprav na jedrski napad, kot so napovedi povišane vojaške pripravljenosti in vojaške vaje, piše Atomic Heritage Fundation.  Vaja je sicer potekala že v tako napetem obdobju. Septembra 1983 so Rusi sestrelili korejsko potniško letalo, ker je zašlo v ruski zračni prostor. Umrlo je vseh 269 ljudi na krovu. 

Prav tako je Nato istega leta nekoliko spremenil potek omenjene vaje. Vanjo so vključili tudi nekatere visoke uradnike, med njimi tudi predsednika ZDA Reagana (ki se vaje sicer na koncu ni udeležil), spremenili tudi način medsebojnega obveščanja, sile pa so za vajo razglasile stanje visoke pripravljenosti. 

Vaja se je začela 2. novembra leta 1983, Nato je svoje sile v stanje visoke pripravljenosti postavil 8. novembra. O poteku in specifikah vaje Sovjetov niso obveščali, zato so KGB agenti državo takrat pozvali, da se morda bliža jedrski napad. Zveza je zato v zrak poslala poljska in vzhodnonemška bombna letala, opremljena s 70  balističnimi raketami SS-20, na pot so se odpravile tudi jedrske podmornice. Napetost se je nato znižala šele 11. novembra, ko je Nato zaključeval z vajo, sovjetska letala in podmornice pa so se umaknile. 

Po podatkih kasnejših poročil se zahodni blok ni zavedal, kako močno so z vajo izzvali Sovjete. Ameriški tajni agenti naj bi sicer nekaj informacij o premiku vzhodnih sil prejeli, a so jih obravnavali za propagando. Da gre za resnično grožnjo, naj bi ugotovili britanski tajni agenti. Pri tem so se sklicevali na dejstvo, da je Sovjetska zveza na teren več tisoč vojakov poslala v času državnega praznika. Američani so odgovornost za poviševanje napetosti prevzeli šele sedem let kasneje, dokumente o operaciji pa je širša javnost lahko uzrla šele leta 2013. 

In čeprav je stopnjevanje napetosti leta 1983 manj znano kot med Kubansko raketno krizo, mnogi oficirji in vojaški uradniki menijo, da je bila prva operacija celo nekoliko bolj nevarna od krize leta 1962. "Able Archer bi lahko sprožil nenamerno jedrsko katastrofo tako na strani ZDA kot na sovjetski strani. Posledice bi bile hujše kot leta 1962," je opozoril nekdanji direktor avstralske skupne obveščevalne agencije Paul Dibb. Sovjetski generalni sekretar Mihail Gorbačov je prav tako zatrdil, da se svet v povojnih časih do leta 1983 ni približal tako veliki možnosti katastrofe.