Krvav seznam Bele hiše

Ko je bil maja letos ustreljen in hudo ranjen slovaški premier Robert Fico, smo pod drobnogled vzeli napade na politike v Evropi in jih nanizali kar nekaj. Krvavo politično zgodovino pa imajo tudi Združene države Amerike.

Smrt, ki je šokirala ves svet in pustila trajen pečat na ameriški politični zavesti, nosi letnico 1963.  Za Johna F. Kennedyja je bil usoden 22. november, ko se je na zadnjem sedežu kabrioleta skupaj s prvo damo Jackie Kennedy vozil skozi Dallas v Teksasu. Ob 12.30 je odjeknil strel, 35. predsednik ZDA je bil ustreljen v vrat, takoj so ga odpeljali v bolnišnico, a so ga 30 minut pozneje razglasili za mrtvega.

Kmalu za tem so aretirali Leeja Harveyja Oswalda, nekdanjega marinca in navdušenca nad marksizmom. Tega pa je dva dni kasneje, po premestitvi iz mestnega v okrožni zapor, v kleti policijskega sedeža v Dallasu ubil lastnik lokalnega nočnega kluba Jack Ruby, umoru pa so bili priča mediji in policisti. Trdil je, da ga je motiviral njegov bes zaradi Kennedyjevega atentata.  

Tragedija je zaznamovala Ameriko, takrat 46-letnega predsednika, očeta dveh otrok, pa spremenila v mit. 

Njegova smrt sicer še vedno buri duhove po vsem svetu, teorije zarote niti šest desetletij po tragediji niso potihnile. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da večina Američanov ne verjame uradni ugotovitvi Warrenove komisije, da je umor predsednika načrtovala in izvedela ena sama oseba, torej zgolj Oswald, uradni krivec za smrt.  

Na sprožilec pritisnil slavni igralec

V zgodovino se je za vedno zapisalo tudi ime John Wilkes Booth. Bil je 14. april leta 1865, manj kot teden dni po koncu državljanske vojne, ko se je nacija komaj začela pobirati po štiriletni moriji. Abraham Lincoln je v gledališču skupaj s soprogo Mary Todd užival v predstavi Naš ameriški sorodnik. Med tretjim dejanjem predstave je Booth 16. predsednika ZDA ustrelil z majhno pištolo, tipa derringer.

Booth je bil takrat zelo znan gledališki igralec in simpatizer konfederacije, 56-letnega Lincolna pa je ubil v prepričanju, da ubija tirana in maščuje poraz juga ter žrtve državljanske vojne, ki so jo sicer začeli južnjaki z napadom na trdnjavo zvezne vojske Fort Sumter.

Lincoln je umrl naslednje jutro, atentatorja pa so nato vojaki slaba dva tedna kasneje ustrelili na farmi v Virginiji, kjer se je skrival.

Tarča je bil tudi podpredsednik

Takoj po atentatu je bila za Boothom razpisana tiralica v višini 100.000 ameriških dolarjev, bajno nagrado za tiste čase, in le vprašanje časa je bilo, kdaj ga bodo ujeli. Pri umoru Lincolna pa ni deloval sam, saj se je povezal z Lewisom Powellom in Davidom Heroldom, ki bi morala istočasno ubiti državnega sekretarja Williama Sewarda, in Georgem Atzerodtom, ki bi moral ubiti podpredsednika Andrewa Johnsona.

Državni sekretar je bil v napadu le ranjen, Atzerodt pa napada na Johnsona ni izvršil, ker se je prestrašil. Johnson je nasledil umrlega Lincolna.

Usodna okužba

Že kmalu pa je Belo hišo, v kateri je do zdaj živel vsak ameriški predsednik razen prvega, Georgea Washingtona, znova zaznamovala tragedija.

Leta 1881 je bil za 20. predsednika ZDA izvoljen James A. Garfield. Mandat je nastopil marca, že julija istega leta pa ga je na železniški postaji v Washingtonu ustrelil Charles J. Guiteau, nezadovoljen politični privrženec, ki je verjel, da mu Garfield dolguje politično službo. Rana sicer ni bila smrtonosna, vendar ga je nazadnje vseeno stala življenja. Zaradi okužbe, ki je bila posledica neustreznega ravnanja njegovih zdravnikov, je septembra umrl, kar je dodatno izpostavilo potrebo po izboljšanju medicinske oskrbe v ZDA.

Tragičen konec drugega mandata

Stoletje se je prelomilo, ZDA je vodil 25. predsednik, William McKinley. Državo je vodil k zmagi v 100-dnevni špansko-ameriški vojni in z ukrepi pomagal ameriški industriji. Njegov drugi mandat pa se je končal tragično. Septembra 1901 je obiskal Panameriško razstavo v Buffalu v zvezni državi New York.

Streljal je Leon Czolgosz, anarhist, ki je verjel, da McKinley predstavlja simbol zatiranja. McKinley je umrl čez nekaj dni, njegov naslednik Theodore Roosevelt pa je s svojo politiko močno vplival na prihodnost države.

Dva poskusa, oba spodletela

Tudi novejša zgodovina je s seboj nosila politično nasilje, a s srečnejšim koncem. Gerald Ford, 38. predsednik ZDA, je leta 1975 preživel dva poskusa atentata. Prvič je bila atentatorka Lynette "Squeaky" Fromme, članica skupine Charlesa Mansona, drugič pa politična aktivistka Sara Jane Moore. 

Oba poskusa sta se zgodila v Kaliforniji in oba sta spodletela, Ford pa je ostal nepoškodovan.

Želel narediti vtis na igralko Jodie Foster

Marca 1981 je bil Ronald Reagan, 40. predsednik ZDA, ranjen v poskusu atentata pred hotelom v Washingtonu. Atentator John Hinckley Jr. je bil star 25 let, ko se je s pištolo odpravil do hotela Hilton v Washingtonu, kjer je imel Reagan govor.

Tam je začel streljati in je zadel ter ranil predsednika, agenta tajne službe, policista in tiskovnega predstavnika Bele hiše Jamesa Bradyja. Ta je nato postal ikona gibanja proti orožju v ZDA.

Hinckley uradno ni bil obsojen poskusa umora, saj ga je porota spoznala za nedolžnega zaradi neprištevnosti in ga je sodišče obsodilo na zdravljenje. Trdil je namreč, da je skušal Reagana ustreliti, da bi s tem naredil vtis na filmsko igralko Jodie Foster, s katero je postal obseden, ko jo je videl v filmu Taksist z Robertom De Nirom. Pred dvema letoma so mu odpravili psihiatrični nadzor in ga po 40 letih spustili na prostost.

Okrvavljeno uho pod ameriško zastavo

Danes pa je svet obkrožila slika obstreljenega Donalda Trumpa, nekdanjega ameriškega predsednika, ki se letos poteguje za nov mandat. Njegov predvolilni shod v Pensilvaniji so prekinili streli. Medtem ko je Trump nagovarjal zbrano množico, so se namreč zaslišali poki. Varnostniki in tajni agenti so okrvavljenega Trumpa pospremili s prizorišča, ta pa je dvignil desno pest in z njo pomahal množici. 

Iz tajne službe so sporočili, da je Trump na varnem in dobro ter da dogodek FBI preiskuje kot morebitni poskus atentata. 20-letnega strelca so ubili, umrla pa je še ena oseba. Trump je bil ranjen v uho.