Kriza v Mjanmaru: ZN pozval k ustavitvi 'kampanje represije in pokola naroda'

"Obsojanje in sankcije očitno niso dovolj. Vplivne države morajo nujno izvesti usklajen pritisk na vojsko v Mjanmaru, da ustavijo hude kršitve človekovih pravic in morebitne zločine proti človeštvu," je dejala Bacheletova. Spomnila je, da je bilo zaprtih 3080 ljudi, poročila pa kažejo, da je bilo 23 ljudi po tajnem sojenju obsojenih na smrt.

Poziv je izdala po novem "prelivanju krvi" v Mjanmaru, potem ko so od tam ob koncu tedna poročali o usmrtitvah najmanj 82 oseb v Baguju, kjer je vojska na protestnike streljala z raketnimi granatami in minometi. "Zdi se, da vojska želi okrepiti svojo neusmiljeno politiko nasilja nad ljudmi z uporabo vojaškega nasilja in orožja," je dejala.

Po poročanju urada visoke komisarke za človekove pravice naj bi varnostne sile medicinskemu osebju prav tako preprečile pomoč ranjenim, svojcem pa zaračunale "globo" v višini približno 90 dolarjev, da bi prevzeli trupla umorjenih. 

"Bojim se, da razmere v Mjanmaru vodijo v popoln konflikt," je še dejala Bacheletova. Države ne smejo dopustiti, da bi se ponovile smrtonosne napake iz preteklosti v Siriji in drugod, je opozorila. Urad ZN za človekove pravice je države pozval k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju proti vojaški hunti in ustavitvi "kampanje represije in pokola naroda".

V Mjanmaru vlada kaos od začetka februarja, ko je z državnim udarom oblast prevzela vojaška hunta. Etnične oborožene uporniške skupine so medtem v zadnjih tednih okrepile napade na vojsko in policijo, po poročanju AFP so vse močnejša opozorila, da bi se lahko razplamtela državljanska vojna. Vojska se je na te napade maščevala z zračnimi napadi, zaradi česar naj bi bilo razseljenih na tisoče civilistov.

Mjanmar kaže sliko Sirije leta 2011, je opozorila Bacheletova in spomnila na začetek državljanske vojne v tej bližnjevzhodni državi, kjer je bilo v zadnjem desetletju ubitih skoraj 400.000 ljudi, več kot šest milijonov pa je beguncev.

"Tudi tam smo videli mirne proteste, ki so naleteli na nepotrebno in očitno nesorazmerno silo," je dejala. Zaradi brutalne in vztrajne represije države nad lastnim ljudstvom so nekateri posamezniki prijeli za orožje, sledila pa je spirala nasilja po državi, je opozorila.

Oči svetovne javnosti so v Mjanmar uprte od začetka februarja, ko je vojska z udarom prevzela oblast, zaprla politične voditelje in zaključila kratkotrajno obdobje demokracije. V nasilju je bilo doslej po podatkih organizacije za pomoč političnim zapornikom (AAPP) ubitih več kot 700 ljudi. Mednarodne sile so poskusile na oblasti pritisniti s sankcijami, ki so prizadele nekatere poslovne interese države, a doslej niti ti ukrepi niti pozivi k zadržanosti niso ustavili vojske pri nasilnem zatiranju protestov.