Za grozovite julijske poplave kriv človek

Raziskovalci so se po koncu uničujočih poplav osredotočili na zahodno Evropo, natančneje na vzhodno Francijo, zahodno Nemčijo, vzhodno Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in severno Švico, da bi pokazali, kako naraščajoče temperature vplivajo na takšne ekstremne dogodke. Študije so pokazale, da so podnebne spremembe, za katere je kriv človek, intenzivnost dežja povečale za 3 do 19 odstotkov, in to če upoštevamo zgolj padavine, ki padejo v enem dnevu. Zaradi visokih temperatur pa se možnost poplav poveča za 1,2 do celo devetkrat. 

Intenzivno dvodnevno deževje v Nemčiji in Belgiji je še bolj razmočilo že tako ali tako mokro zemljo, kombinacija z lokalnimi hidrološkimi faktorji in sestavo tal pa je pripeljala do grozovitih poplav, ki so odnašale življenja. 

Da bi raziskovalci skupine World Weather Attribution (WWA) dokazali vpliv podnebnih sprememb na poplave, so se osredotočili na močne padavine, ki so padle pred poplavo. Delno so bili v takšno raziskavo prisiljeni, saj je voda uničila naprave za hidrološki monitoring, iz katerih bi lahko razbrali informacije o poplavah. Podatki so pokazali, da so močni nalivi na območju rek Ahr in Erft v Nemčiji ter reke Meuse v Belgiji v enem dnevu prinesli 90 mm dežja. Ker na tej mikroravni niso mogli potegniti jasne vzporednice med podnebnimi spremembami in poplavami, so lokacijo raziskovanja razširili, in sicer na vzhodno Francijo, zahodno Nemčijo, vzhodno Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in severno Švico, da bi z gotovostjo dokazali povezavo.

"Združili smo znanje strokovnjakov z več področji, s katerim smo lahko dokazali povezave med podnebnimi spremembami in groznimi julijskimi poplavami ter ugotovili, kaj lahko analiziramo pri takšnem dogodku in česa ne,"  je namen raziskave strnila raziskovalka podnebnih sprememb Sjoukje Philip, ki je del ekipe WWA.

"Povezave med podnebnimi spremembami in močnimi nalivi je težko iskati na lokalni ravni. Smo pa dokazali, da so v zahodni Evropi zaradi emisij toplogrednih plinov ti dogodki pogostejši," je dodala raziskovalka. 

Ljudje intenzivno posegamo v Zemljino podnebje in ga spreminjamo. Z vsako dodatno stopinjo zrak absorbira sedem odstotkov več vlage in ob sproščanju te vlage nastane močno deževje. 

Ekipa 39 strokovnjakov je ugotovila, da bi se dogodek, podoben julijskim poplavam, ob trenutni podnebni situaciji v zahodni Evropi ponovil šele čez 400 let. A kaj, ko se emisije toplogrednih plinov povečujejo, temperature pa se višajo, s tem pa narašča možnost, da se močni nalivi in poplave, ki ne prizanašajo, kmalu ponovijo.