Za pot čez Sredozemlje naj bi migranti plačali več kot pet tisoč evrov

Po navedbah vira je ribiška ladja pred dnevi prazna zapustila Egipt, nato pa v libijskem pristanišču Tobruk prevzela migrante in se odpravila proti Italiji. Egipčane naj bi aretirali v grškem pristaniškem mestu Kalamata na Peloponezu.

Po poročanju britanskega BBC, ki se sklicuje na grško televizijo, pa so grške oblasti prijele najmanj 11 ljudi, ki jih sumijo tihotapstva. Med njimi naj bi bili tudi Egipčani.

Po navedbah grških medijev, ki se sklicujejo na pričevanja rešenih migrantov, so morali ljudje za potovanje čez Sredozemlje plačati od štiri do šest tisoč dolarjev oziroma od okoli 3600 do nekaj več kot 5400 evrov.

Iskanje preživelih še vedno poteka, vendar za zdaj neuspešno. Doslej so našli trupla 78 ljudi, oblasti pa se bojijo, da bi bilo lahko smrtnih žrtev več sto, vključno s številnimi otroki.

Ladja potonila v 10 do 15 minutah

Mejna agencija EU Frontex je sporočila, da je ladjo opazila v torek zgodaj popoldne in o tem takoj obvestila grške in italijanske oblasti. Obalna straža je navedla, da je bil prvi stik z ribiško ladjo vzpostavljen ob 14.00 in da ni bila podana nobena prošnja za pomoč.

Z ladjo je v stik večkrat stopilo tudi grško ministrstvo za pomorstvo, pri čemer so jim zagotovili, da bodo pluli naprej v Italijo. Ladja, ki je plula pod malteško zastavo, jim je priskrbela hrano in vodo, pozneje pa jim je še ena ladja odpeljala vodo. 

Trajalo je le 10 do 15 minut, da se je ladja popolnoma prevrnila in potonila. Ko je grška obalna straža prispela do ladje se je začelo obsežno iskanje in reševanje potnikov, vendar je to oteževal močan veter. Sicer obstajajo pomisleki, da je obalna straža, kljub temu, da so vedeli, da ladja tone, potrebovala več časa, preden je prišla na pomoč. Kapitan obalne straže Nikolaos Alexiou je za javno televizijo povedal, da je ladja potonila v enem najglobljih delov Sredozemskega morja.

Alarmni telefon, telefon za pomoč migrantom v stiski na morju, je na svoji spletni strani objavil, da so jih potniki klicali in prosili za pomoč, nakar so iz alarmnega telefona poklicali in opozorili grško obalno stražo na to ladjo, a so bile grške oblasti že obveščene. "Grški in drugi evropski organi so torej dobro vedeli za to prenatrpano in neprimerno plovilo. Reševalna akcija se ni začela."

Kljub temu, da so potniki z ladje zavračali pomoč Frontexa, je to po besedah prostovoljcev pri alarmnem telefonu le zato, ker vedo za grozljive prakse nasilja, ki jih izvajajo grški organi nad migranti. "Grčija je postala ščit Evrope – kot je nekoč dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen – ki nasilno odvrača ljudi na poti."

Jerome Tubiana iz organizacije Zdravniki brez meja je za francoski radio povedal, da bi morali tako evropski kot grški organi posredovati že prej. "Resnično šokantno je slišati, da je Frontex letel nad ladjo in nihče ni posredoval, ker je ladja zavrnila vse ponudbe pomoči. Preobremenjena ladja je ladja v stiski."

Čoln naj bi bil namenjen iz Libije v Italijo, večina ljudi na krovu pa naj bi bilo moških, starih okoli 20 let. Potovali so že več dni, so poročali lokalni mediji. Preživeli so govorili o 500 do 750 potnikih na krovu, regionalni direktor za zdravje Yiannis Karvelis pa je opozoril na tragedijo brez primere. "Število ljudi na krovu je bilo veliko večje od zmogljivosti, ki bi jo ta ladja lahko imela." Eden od preživelih je bolnišničnemu zdravniku v Kalamati povedal, da je v podpalubju videl 100 otrok. Kardiolog Manolis Makaris je za BBC povedal, da mu je več družin iz Egipta poslalo fotografije svojih otrok, v primeru, da bi jih prepoznal, če bi bili njegovi pacienti.

Svojci pogrešanih prišli na jug Grčije

Preživeli so bili prepeljani v Kalamato, številne pa so zaradi podhladitve ali lažjih poškodb oskrbeli v bolnišnici. V bolnišnico so prišli tudi svojci migrantov, med drugim arabski državljan, ki živi v Veliki Britaniji, na ladji naj bi bili vsaj štirje njegovi sorodniki, iz Nizozemske je na jug Grčije prišel tudi Sirec, ki pogreša ženo in svaka. 

Grška predsednica Katerina Sakellaropoulou je obiskala nekatere od rešenih in izrazila žalost za utopljenimi.

Vsako leto pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja umre na stotine ljudi. Februarja se je v bližini Cutra v regiji Kalabrija na jugu Italije prevrnil čoln z migranti, pri čemer je umrlo najmanj 94 ljudi, kar je bil eden od najbolj smrtonosnih primerov. Uradnik grškega ministrstva za migracije Yiorgos Michaelidis je dejal, da je Grčija večkrat pozvala k trdni migracijski politiki EU, "da bi sprejeli ljudi, ki so resnično v stiski, in ne le ljudi, ki imajo denar za plačilo tihotapcev".

"Zdaj so tihotapci tisti, ki odločajo o tem, kdo pride v Evropo," je povedal za BBC. "EU mora zagotoviti azil, pomoč in varnost tistim, ki jo resnično potrebujejo. To ni problem Grčije, Italije ali Cipra ... EU je tista, ki mora skleniti trdno migracijsko politiko."

Grčija je ena od glavnih poti v Evropsko unijo za begunce in migrante z Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Prejšnji mesec je bila grška vlada deležna mednarodnih kritik zaradi video posnetkov, ki naj bi prikazovali nasilen izgon migrantov.

Po podatkih ZN je letos v evropske obmejne države prispelo več kot 70.000 beguncev in migrantov, večina jih je pristala v Italiji.