"Čezatlantsko sodelovanje na področju obrambne industrije je ključnega pomena za Natovo odvračanje in obrambo. Naša obrambna industrija nam omogoča opremo, ki jo potrebujemo za boj, povečevanje tehnološke prednosti, igra pa tudi pomembno vlogo pri izboljšanju pripravljenosti in interoperabilnosti naših sil," so voditelji, med njimi premier Robert Golob, zapisali v zavezi o okrepitvi zmogljivosti Natove obrambne industrije.

Med drugim so se zavezali k okrepitvi obrambne industrije po vsem zavezništvu, med drugim z zmanjšanjem ovir pri medsebojnem trgovanju in naložbah. Napovedali so tudi bolj sistematičen pristop k razvoju obrambne industrije, tako nameravajo pripraviti nacionalne načrte in strategije, ki jih bodo članice delile med seboj. S tem bo njihovo delovanje bolj usklajeno, še piše v izjavi. Prav tako nameravajo povečati število obsežnih večnacionalnih naročil vojaške opreme.

Nato si bo glede na izjavo voditeljev prizadeval tudi za okrepitev sodelovanja z Ukrajino, pa tudi s partnerji, med drugim z EU, Avstralijo, Japonsko, Novo Zelandijo in Južno Korejo.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sicer po sredinem delu zasedanja voditeljev znova poudaril, da so evropske članice zavezništva in Kanada v zadnjih letih močno povečale izdatke za obrambo. Tako jih bo letos kar 23 od 32 za obrambo namenilo najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Spričo novembrskih volitev v ZDA in 75. obletnice Nata, ki jo obeležujejo z vrhom v Washingtonu, je izrazil prepričanje, da bo zavezništvo obstalo.

"Vanj je treba ves čas vlagati, vendar pa se je izkazalo za zelo zanesljivega. To zavezništvo je namreč v interesu vseh, to velja tudi za ZDA," je povedal. Meni, da bodo ZDA ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah, ostale trdna zaveznica.

Nova pomoč Ukrajini

Voditelji članic so se tudi ZDA zavezali, da bodo prihodnje leto Kijevu namenili za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči, usklajevanje katere prevzema Nato. Ukrajini so zagotovili še, da je njena pot v zavezništvo nepovratna. Kitajsko pa so obtožili, da je ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino.

Ustanovili so posebno Natovo poveljstvo za usklajevanje zahodne pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov. Cilj poveljstva, imenovanega NSATU, je zagotoviti, da bo pomoč Kijevu bolj predvidljiva, vzdržna in usklajena.

Golob o pomoči Ukrajini: Naš prispevek se ne bo povečeval

Voditelji so se včeraj ponovno zavzeli za pot Ukrajine v Nato, predvsem pa k stabilnemu financiranju pomoči, ki jo bo Ukrajina dobila od Nata in ostalih zaveznic, je ob prihodu na drugi dan zasedanja spomnil tudi Golob. "Slovenija je bila med prvimi, ki je Ukrajini priskočila na pomoč, s finančno pomočjo bomo nadaljevali. Večina nepovratnih sredstev bo šla za humanitarne namene, naš prispevek se ne bo povečeval. A nekatere druge članice zavezništva bodo morale v prihodnje prispevati bistveno več, kot so doslej."

Ob tem je poudaril, da ne smemo pozabiti na politično in diplomatsko delovanje v korist reševanja konflikta v Ukrajini. "Verjamem, da bomo morali na tem področju narediti več, če bomo želeli mirno rešitev tega konflikta. Zato je treba zagotoviti dialog z globalnim jugom in ostalimi svetovnimi državami, predvsem glede usklajevanja stališč," je povedal.  "Pri iskanju rešitve konflikta v Ukrajini nam ne gre na roko dejstvo, da Zahod nima povsem izdelanih stališč do konflikta na Bližnjem vzhodu. Tam se dogaja humanitarna katastrofa, ki ni nič manjša od tiste v Ukrajini. Verjamem, da dvojni standardi, ki nam jih očitajo druge, predvsem arabske države, ne gredo v korist iskanja rešitve za Ukrajino," je pojasnil.

Slovenija bo podvojila kontingent na Kosovu 

Premier  je izrazil zadovoljstvo, da je ameriški predsednik Joe Biden izpostavil potrebo po ponovnem angažiranju Nata na Zahodnem Balkanu. "Ravno Nato je v preteklosti prispeval h končanju morije in na ta način postal garant miru. Želim si, da bi Nato tako ravnal tudi na ostalih žariščih po svetu. Slovenija je jasno obljubila svojo podporo pri nadaljevanju pomoči Ukrajini in angažmaju na Zahodnem Balkanu, kjer bo podvojila svoj kontingent na Kosovu," je povedal. 

Ob robu zasedanja je predsednik vlade komentiral tudi enostransko akcijo madžarskega premierja Viktorja Orbana z obiskom v Moskvi. "Razumevanja za te enostranske akcije med kolegi nisem zaznal, tudi sam nimam kaj posebej velikega razumevanja. To še posebej velja v primeru, če se nekdo predstavlja, da govori v imenu Evropske unije ali pa dopušča možnost, da drugi to tako interpretirajo," je povedal premier in dodal: "Slovenija je velika zagovornica vladavine prava in bo tudi v tem primeru stala na tej strani."

Vojaška pomoč

Ob robu vrha so sicer ZDA, Nemčija, Nizozemska, Romunija in Italija naznanile pošiljko novih sistemov zračne obrambe Ukrajini. Napovedale so dobavo petih sistemov, in sicer štirih patriotov in sistem SAMP/T. Glede na obljube držav članic, dane v zadnjih tednih, je sicer nov le en sistem patriot - tisti, ki so ga napovedale ZDA.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je kasneje sporočil še, da sta Nizozemska in Danska začeli Kijevu dobavljati bojna letala F-16. Do konca leta naj bi to storila še Norveška.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se prav tako mudi v Washingtonu in se bo voditeljem danes pridružil na zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, je pozdravil dobavo sistemov zračne obrambe in letal F-16. Vendar pa je opozoril, da se razpravlja le o desetih ali dvajsetih letalih, kar pa po njegovi oceni ne bo zadostovalo. Dokler Ukrajina ne bo imela vsaj 128 bojnih letal, na nebu ne bo mogla konkurirati Rusiji.

Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal Stoltenberg, je vsa podpora namenjena temu, da se Ukrajina približa zavezništvu in nekoč postane članica. Voditelji so v izjavi pozdravili napredek, ki ga je Kijev od lanskega vrha v Litvi naredil pri sprejemanju reform na področju demokracije, gospodarstva in varnosti.

"Ukrajino bomo ob nadaljevanju tega pomembnega dela še naprej podpirali na njeni nepovratni poti k polni vključitvi v evro-atlantski prostor, vključno s članstvom v Natu," so poudarili. Ponovili so, da bodo Kijev v zavezništvo povabili, ko se bodo o tem strinjale članice in ko bodo izpolnjeni pogoji.

Fajonova na forumu o hibridnih grožnjah

Zunanja ministrica Tanja Fajon je z udeležbo na javnem forumu na temo hibridnih groženj sklenila svojo udeležbo na vrhu zveze Nato v Washingtonu. Poudarila je pomen krepitve odpornosti družb na naraščajoče hibridne grožnje, so sporočili z zunanjega ministrstva.

"Nobena država ni imuna pred naraščajočimi hibridnimi grožnjami, zato je krepitev odpornosti družb ključna za premagovanje tega varnostnega izziva. Slovenija je v preteklem letu tudi zaradi članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov pogosteje tarča hibridnih groženj in kibernetskih napadov," je na dogodku povedala ministrica. Dejala je, da so dezinformacije, širjenje lažnih novic in vpletanje v demokratične procese zelo zaskrbljujoči pojavi na zahodnem Balkanu. "Slovenija in Francija sta združili moči in v Črni gori omogočili vzpostavitev regionalnega kibernetskega centra, ki skrbi za kibernetsko zmogljivost regije," je dejala.

V torek je Fajon sodelovala na okrogli mizi z naslovom Iz vizije v dejanja: ženske, mir in varnost v zavezništvu, kjer je poudarila, da sodelovanje žensk bistveno izboljša rezultate v mirovnih pogajanjih. Več žensk pomeni več miru, zato je Slovenija odločno podprla nove usmeritve zavezništva na področju Agende za ženske, mir in varnost (Women, Peace, Security - WPS), ki so bile potrjene na vrhu zavezništva v Washingtonu. Slovenija je pri oblikovanju usmeritev tudi aktivno sodelovala, je poudarila zunanja ministrica.