Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil virtualni gost Varnostnega sveta ZN, ki razpravlja o položaju v Ukrajini. "Svet lahko zdaj vidi, kaj so storili v Buči," je dejal, a ob tem poudaril, da sicer svet še ne more videti, kaj je Rusija storila tudi v drugih ukrajinskih mestih. Rusijo je obtožil najhujših vojnih zločinov po drugi svetovni vojni.
"Ruske čete s topništvom in zračnimi napadi ukrajinska mesta spreminjajo v prah. Namenoma blokirajo mesta in ustvarjajo množično lakoto. Namenoma streljajo konvoje civilistov na cesti, ki poskušajo pobegniti pred napadi. Razstreljujejo celo zaklonišča, v katerih se pred zračnimi napadi skrivajo civilisti," je dejal ter poudaril, da je treba rusko vojsko in tiste, ki jim izdajajo ukaze, nemudoma privesti pred sodišče za vojne zločine v Ukrajini. Pozval je tudi k reformam, s katerimi bi bil mednarodni sistem bolj odziven.
Spregovoril je tudi o trpljenju civilistov, ki so ga bili deležni prebivalci Buče pred smrtjo. "Ruska vojska je ubila celotne družine – odrasle in otroke. Pred otroci so posilili in ubili matere. Trupla so skušali zažgati. Ljudi so mučili, umrli so trpeče smrti," je dejal ter dodal, da se dejanja Rusije ne razlikujejo od terorističnih dejanj.
V videonagovoru je zahteval, da Rusija odgovarja za svoja kruta dejanja: "Opravka imamo z državo, ki veto v Varnostnem svetu ZN spreminja v pravico do smrti. " Poudaril je, da to spodkopava celotno "arhitekturo" globalne varnosti. "Omogoča jim, da ostanejo nekaznovani ter da nadaljujejo z uničevanjem vsega, kar lahko," je dejal ter poudaril, da je treba ustanovno listino ZN nemudoma obnoviti.
Celotne Združene narode je Zelenski pozval, naj se odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno razpustijo. Med drugim je pozval k ustanovitvi mednarodnega sodišča po vzoru tistega v Nürnbergu. Ob koncu govora je, sicer z zamudo in po kar nekaj tehničnih težavah, prikazal še video posnetek s terena v Ukrajini. V približno minuti so se zvrstili grozljivi prizori mrtvih Ukrajincev. Zasedanje pa se je nato nadaljevalo z izjavami držav članic Varnostnega sveta ZN.
Podobe pobitih so očitno vplivale tudi na države, ki so bile doslej bolj zadržane glede dogajanja v Ukrajini, kot je na primer Brazilija. Veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield pa je ponovila poziv za izključitev Rusije iz Sveta za človekove pravice ZN, ker da članstvo Moskve v tem organu uničuje njegovo kredibilnost.
Nastopil je tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je že pred tem obsodil rusko agresijo, njegova namestnica za politične zadeve Rosemary DiCarlo in namestnica za humanitarne zadeve Martih Griffiths prav tako. Vsi po vrsti so izrazili šok zaradi poročil o pokolih, mučenjih in posilstvih.
Guterres je ponovil, da predstavlja ruski napad na Ukrajino kršitev Ustanovne listine ZN in celo največji izziv mednarodnemu redu na podlagi te listine doslej. Omenil je, da je ruska ofenziva pregnala z domov več kot deset milijonov ljudi v mesecu dni, kar je največje preseljevanje prebivalstva po drugi svetovni vojni. Izpostavil je globalne posledice krize, saj je v mesecu dni cena pšenice narasla za 22 odstotkov, visoke cene hrane pa ogrožajo 1,2 milijarde ljudi v 74 državah v razvoju. "Nikoli ne bom pozabil podob pobitih civilistov v Buči in pozivam k takojšnji neodvisni preiskavi zločinov," je še dejal Guterres.
Nabenzija v zgodbi o ukrajinskem nasilju nad Rusi ostal osamljen
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija pa je v ponedeljek zatrdil, da so poročila o pobojih civilistov v Buči le provokacija Ukrajine. Tudi tokrat je zavračal obtožbe čez Rusijo. Predsedujoča VS ZN Barbara Woodward je morala že uvodoma zavrniti ugovore Nebenzije, ki se je pritožil, ker ni hotela sklicati zasedanja, na katerem bi lahko zavrnil obtožbe o pokolih ruskih vojakov v Buči. "Upam, da v prihodnje ne boste zavračali prošenj za sklice zasedanj," je dejal.
Nebenzija je kasneje pričakovano vendarle predstavil rusko resnico o dogajanju v Ukrajini in za vse gorje obtožil ukrajinske naciste, ki da vladajo državi. V svoji zgodbi o ukrajinskem nasilju nad Rusi in hvali na račun Rusije, ki da je doslej rešila 600.000 Ukrajincev, ki naj bi se vsi povsem prostovoljno zatekli tja, je sicer ostal osamljen. Zelenskega je medtem obtožil, da je napovedal vojno proti ruskemu jeziku, ki ga v Ukrajini govori več kot 40 odstotkov prebivalcev, da krši sporazuma iz Minska in vodi nacistično državo.
Predstavnik Indije, ki se ni pridružila ukrepom proti ruski agresiji, je znova izpostavil potrebo po diplomaciji, podobno kot veleposlanik Kitajske Zhang Jun, ki je o "zelo motečih" podobah iz Buče dejal, da je potrebno vse obtožbe najprej preveriti in ne prehitevati s sklepi. Po eni strani je poudaril svetost nedotakljivosti ozemeljske celovitosti in suverenosti držav, po drugi strani pa kritiziral ZDA, EU in druge države, ki so sprejele sankcije proti Rusiji, ker te škodijo državam v razvoju. "Največja želja Kitajske je mir," je med drugim zatrdil veleposlanik.
V ponedeljek sicer še ni bilo jasno, ali bo Zelenski nastopil v živo po videopovezavi ali pa bodo predvajali le posnetek njegovega govora. To bo njegov prvi nastop v Varnostnem svetu ZN, odkar je Moskva ravno sredi zasedanja tega najpomembnejšega organa ZN o krizi med Rusijo in Ukrajino 24. februarja sprožila invazijo na sosednjo državo.
Zasedanje Varnostnega sveta o Ukrajini ni bilo sklicano zaradi pokola v Buči pri Kijevu, ampak je bilo na urniku že prej. Izredno zasedanje je zahtevala Rusija, da bi zavrnila obtožbe o pokolu, vendar je predsedujoča Varnostnemu svetu v aprilu, Velika Britanija, te zahteve kljub jezi Moskve ignorirala.
Zaradi tega je Nebenzija pripravil novinarsko konferenco, na kateri je trdil, da ni Rusija izvršila nobenih pokolov ali grozodejstev nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, vse skupaj pa je po njegovih besedah le prirejena provokacija za diskreditacijo ruske vojske in povečanje pritiska na Rusijo. Zatrdil je, da ima Moskva dokaze, ki potrjujejo njegove besede in jih bo Varnostnemu svetu predstavil takoj, ko bo to mogoče.
Priložnost za predstavitev svoje ruske resnice bo imel že danes, saj ni nobenega dvoma, da bo pokol v Buči v ospredju zasedanja. Podobe mrtvih civilistov ter poročila o mučenju in posilstvih so ogorčili svet, povečali odločnost Zahoda glede sankcij in dodatne pomoči Ukrajini ter okrepili pozive k pregonu vojnih zločincev s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom na čelu, brez katerega vojne ne bi bilo.
Britanska misija pri ZN pa je tvitnila, da bo njihovo predsedovanje Varnostnemu svetu zagotovilo, da bo resnica o ruskih vojnih zločinih slišana.
Zelenski: Ruski vojni zločinci se bodo soočili s pravico
Ukrajina bo v sodelovanju z Evropsko unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) zagotovila, da bodo vojni zločini v Buči in drugih ukrajinskih mestih v celoti preiskani, pa je v nočnem nagovoru svojim državljanom dejal ukrajinski predsednik Zelenski. Znova je pozval tudi k zaostritvi sankcij proti Rusiji.
Iz Ukrajine so sporočili, da so po umiku ruske vojske iz kijevskih predmestij Buča in Irpin našli trupla 410 civilistov. Ukrajina in številne svetovne sile trdijo, da so pokol zagrešili ruski vojaki. Moskva trdi, da s poboji ni imela ničesar opraviti, posnetke pa je označila za lažne.
Tisti, ki so to zagrešili, bi morali tudi odgovarjati, je zatrdil Zelenski. "Delamo vse, kar je v naši moči, da bi čim prej identificirali vse ruske vojake, vpletene v te zločine," je dodal.
Ukrajinski voditelj je po navedbah britanskega BBC dodal, da se je o poteku preiskav že pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem.
Zelenski je ponoči poročal o svojem potovanju v Irpin in Bučo, za katera je dejal, da sta "preprosto uničena". Dodal je, da se boji, da skušajo ruske enote zdaj "zakriti sledove svojih zločinov". Znova je pozval tudi k strožjim sankcijam proti Rusiji.
Zelenski je v ponedeljek obelodanil tudi sestavo ukrajinske delegacije, ki bo v okviru pogajanj z Rusijo zadolžena za pogovore o varnostnih zagotovilih. Vodil jo bo David Arahamija, tudi sicer glavni ukrajinski pogajalec, sodeloval pa bo tudi svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak.
Med pogajanji konec marca je Kijev pokazal pripravljenost za sklenitev pogodbe o nevtralnem statusu Ukrajine brez jedrskega orožja ob določenih varnostnih jamstvih. Ta jamstva bi zagotovile stalne članice Varnostnega sveta ZN, kot so ZDA, Francija, Velika Britanija, Kitajska in Rusija, po vzoru delovanja zveze Nato.
Zelenski napad na Ukrajino primerjal z uničenjem Guernice
Ukrajinski predsednik je nagovoril tudi španski parlament, kjer je uničujoč ruski napad na Ukrajino primerjal z bombardiranjem španskega mesta Guernica, ki so ga leta 1937 izvedli nacisti. "Smo aprila 2022, a zdi se, kot da bi bil april 1937, ko je ves svet izvedel za eno od vaših mest, Guernico," je dejal, pri čemer je mislil na bombardiranje mesta na severu Španije, ki so ga med tamkajšnjo državljansko vojno v podporo silam Francisca Franca izvedla nacistična letala.
V grozovitem dejanju, ki je pretreslo svet in je bilo ovekovečeno na Picassovi presunljivi protivojni sliki, je bilo ubitih na stotine ljudi. Večina žrtev je bila v času bombardiranja na trgu v središču mesta. Po uradnih podatkih je v mestu umrlo med 150 in 300 ljudi, medtem ko baskovske oblasti navajajo precej višjo številko, in sicer kar 1654.
Napad na Guernico je Zelenski primerjal z razmerami v jugovzhodnem pristaniškem mestu Mariupolj, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile. "Predstavljajte si, da več kot 100.000 prebivalcev živi brez vode, hrane in zdravil, saj so ruske sile mesto praktično izolirale. Ničesar več ni, vse je v ruševinah, ljudje so mrtvi, pokopani na svojih vrtovih," je dejal poslancem.
"Nikoli si nismo mislili, da bomo še enkrat videli pretresljive podobe bombardiranj in pobojev nedolžnih ljudi na evropskih tleh. Grozodejstva, kakršna so se zgodila v Mariupolju in Buči, v nas vzbujajo največji občutek ogorčenja in gnusa. Gre za vojne zločine, ki ne smejo ostati nekaznovani," je po govoru Zelenskega poudaril španski premier Pedro Sanchez.
Stoltenberg: Rusija bo skušala v Ukrajini zavzeti celoten Donbas
Rusija bo skušala v prihodnjih tednih v Ukrajini zavzeti celoten Donbas, je pred dvodnevnim zasedanjem zunanjih ministrov zveze Nato, ki se bo začelo v sredo v Bruslju, dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zunanji ministri Nata bodo zato razpravljali, kaj še lahko storijo za podporo Ukrajini, je pojasnil.
Stoltenberg je uvodoma obsodil poboje civilistov v ukrajinski Buči in drugih krajih ter odgovornost pripisal Rusiji. "Ciljanje in pobijanje civilistov je vojni zločin. Ugotoviti je treba vsa dejstva. Odgovorne za ta grozodejstva pa je treba privesti pred roko pravice," je poudaril ter izrazil bojazen, da bo na dan prišlo še več primerov pobijanja civilistov in vojnih zločinov v ruski invaziji v Ukrajini.
Moskva se sicer po njegovih besedah ne odpoveduje svojim ciljem v Ukrajini. Pojasnil je, da prihaja do velikih premikov ruskih sil stran od Kijeva in da se posvečajo vzhodu Ukrajine, potem ko so bile drugod neuspešne. "V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima," je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci v Bruslju. "To je ključna faza vojne," je še poudaril.
Zunanji ministri Nata, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo zato na dvodnevnem zasedanju, ki se bo začelo v sredo, razpravljali, kaj lahko še storijo za podporo Ukrajini, je povedal. Pomoč jim morajo zagotoviti v času do morebitne ofenzive na Donbas, je poudaril generalni sekretar zavezništva.
"Zaveznice so odločene zagotoviti dodatno podporo Ukrajini, vključno s protitankovskimi orožjem, protiletalskimi sistemi in drugo opremo. Zaveznice so povečale tudi humanitarno in finančno pomoč," je pojasnil Stoltenberg. Nato bo ob tem preučil možnost zagotavljanja pomoči na področju kibernetske varnosti ter opreme za zaščito pred kemičnimi in biološkimi grožnjami.
Zunanjim ministrom Nata se bo v četrtek pridružil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, od katerega Stoltenberg pričakuje, da jim bo povedal, kakšno pomoč potrebuje Ukrajina. Poleg tega jih bo seznanil z zadnjim dogajanjem, vključno s pogajanji med Kijevom in Moskvo, je še dejal vodja zavezništva.
Generalni sekretar zveze Nato na zasedanju zunanjih ministrov pričakuje tudi odločitev za to, da se več naredi za druge partnerice zavezništva, ki so ranljive za ruske grožnje in vmešavanje. Pri tem je omenil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.
Četrtkovega dela zasedanja, ki bo namenjen globalni varnosti, se bodo udeležili tudi zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije ter visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Pridružili pa se jim bodo tudi predstavniki Natovih partneric v azijsko-pacifiški regiji - Avstralije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje.
Stoltenberg je poudaril, da je ob dejanjih Rusije, pa tudi Kitajske še bolj nujno, da so demokratične države enotne in branijo svoje vrednote. "Pričakujem, da se bomo strinjali o poglobitvi sodelovanja med Natom in azijsko-pacifiškimi partnericami," je poudaril.
Ministri držav članic Nata pa bodo pred junijskim vrhom voditeljev v Madridu razpravljali tudi o novem strateškem konceptu zavezništva. Ta bo po besedah generalnega sekretarja vodil Nato pri prilagajanju novi varnostni realnosti.
