'Pomembno je, da povečamo porabo in se pripravimo na najhujše'

"Zdaj je izredno pomembno, da povečamo porabo in se pripravimo na najhujše. Obrambo moramo resnično močno okrepiti," je po poročanju britanskega BBC dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da bosta za to potrebna jasen načrt EU in skupen evropski pristop. Slednjega nameravajo po njenih besedah uskladiti na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki bo potekalo v četrtek.

"Skupaj z vami smo pripravljeni braniti demokracijo, braniti načelo pravne države, po katerem ne smeš napasti soseda ali s silo spreminjati meja. V našem skupnem interesu je, da preprečimo prihodnje vojne," je še dejala von der Leyen, pri čemer je po navedbah BBC nagovorila ZDA in predsednika Donalda Trumpa.

Srečanja so se udeležili tudi voditelji več kot desetih evropskih držav, kanadski premier Justin Trudeau, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte ter turški zunanji minister Hakan Fidan.

Rutte je po srečanju dejal, da je več evropskih držav pripravljenih povečati izdatke za obrambo, kar je označil kot dobro novico, ZDA pa bodo po njegovih besedah kljub Trumpovim kritikam na račun severnoatlantskega zavezništva ostajajo zavezane zvezi Nato.

"Prav tako vidimo, da so evropske države resnično pripravljene pomagati z varnostnimi jamstvi za trenutek, ko bo sklenjen mirovni sporazum. Seveda dogovora še ni, premirja še ni, vendar se moramo pripraviti na ta trenutek in zagotoviti, da bodo evropske države pripravljene pomagati z varnostnimi jamstvi," je po poročanju tujih tiskovnih agencij še dejal generalni sekretar Nata.

Costa je medtem današnje posvetovanje voditeljev označil za pomembno in uporabno. "Še naprej bom sodeloval z vsemi voditelji držav članic EU pri pripravi posebnega zasedanja Evropskega sveta, ki bo prihodnji četrtek," je dodal.

EU je po njegovih besedah pripravljena na sodelovanje z vsemi članicami in drugimi zavezniki, da bi zagotovili pravičen in trajen mir v Ukrajini.

"Iz preteklosti se moramo nekaj naučiti. (...) Zato potrebujemo močna varnostna jamstva. Vzpostavljanje miru gre z roko v roki z ohranjanjem miru," je še sporočil Costa.

Starmer: Smo na razpotju zgodovine

Starmer je na novinarski konferenci dejal, da mora biti vsak dogovor v podporo Ukrajini "podprt z močjo" in da mora vsaka država prispevati po svojih najboljših močeh, tako da vsi prevzamejo odgovornost in povečajo svoj delež, poroča britanski BBC.

"Danes smo na zgodovinskem razpotju. Čas je, da ukrepamo in se združimo okrog novega načrta za pravičen in trajen mir," je še dejal britanski premier. Naštel je štiri pomembne korake, o katerih so se po njegovih besedah dogovorili na današnjem srečanju.

Pri tem je omenil nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in krepitev gospodarskega pritiska na Rusijo, dokler traja vojna. Dodal je, da mora vsak trajni mir zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine, ki mora biti del vseh mirovnih pogajanj. Po Starmerjevih besedah si bodo evropski voditelji v primeru mirovnega dogovora prizadevali za odvračanje Rusije od morebitnega novega vdora v Ukrajino v prihodnosti.

Britanski premier je napovedal še, da želijo zavezniki oblikovati "koalicijo voljnih", ki bi branila Ukrajino in zagotavljala mir v državi.

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem po srečanju v Londonu potrdil, da so vsi prisotni jasno zagotovili, da nameravajo še naprej podpirati Ukrajino. "To je napadena država, žrtev ruske agresije. Jasno je, da moramo Ukrajino podpreti tako vojaško kot finančno," je dodal.

'To je trenutek, ki se za varnost Evrope zgodi enkrat na generacijo'

"Danes smo se zbrali tukaj, ker je to trenutek, ki se za varnost Evrope zgodi enkrat na generacijo, in vsi moramo ukrepati. Doseči dober izid za Ukrajino je ključnega pomena za varnost vseh tukaj prisotnih in mnogih drugih," je ob začetku neformalnega zasedanja dejal britanski premier Keir Starmer.

Pred začetkom vrha, namenjenega obrambi Evrope v luči vse večjih napetosti v translatlantskih odnosih ter Ukrajini, se je britanski premier danes sestal na dvostranskem pogovoru z italijansko premierko Giorgio Meloni.

Starmer je srečanje sprva sklical, da bi kolege seznanil s četrtkovimi pogovori o Ukrajini z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, a bo verjetno v ospredju petkov spor med Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na pogovorih v Ovalni pisarni, po katerem so evropski voditelji podprli Zelenskega. Trump je takrat Zelenskemu pokazal vrata, sporazuma o skupnem izkoriščanju ukrajinskih naravnih bogastev pa nista podpisala.

Starmerj je sicer ob sprejemu ukrajinskega predsednika v soboto zagotovil, da ima Ukrajina "polno podporo Združenega kraljestva". "Hvaležni smo, da imamo takšne prijatelje," se je glasil odgovor ukrajinskega voditelja.

Melonijeva, ki ima sicer dobre odnose s Trumpom, je po poročanju britanskega BBC v pogovoru s Starmerjem izpostavila izredno velik pomen tega, da se Zahod izogne razkolu glede Ukrajine. Ob tem je ocenila, da lahko "Združeno kraljestvo in Italija igrata ključno vlogo pri gradnji mostov".

Izpostavila je tudi, da želi trajen mir v Ukrajini, Starmer pa je izrazil prepričanje, da njuni državi podobno razmišljata glede vprašanj, ki bodo danes na mizi.

Melonijeva je v petek zvečer po petkovem javnem prepiru med Trumpom in Zelenskim sicer že posvarila pred delitvijo Zahoda in pozvala k takojšnjemu sklicu vrha med ZDA in Evropo. "Potreben je takojšnji vrh med ZDA, evropskimi državami in njihovimi zavezniki, da bi odkrito spregovorili o tem, kako se nameravamo soočiti z velikimi izzivi današnjega časa, začenši z Ukrajino, ki smo jo skupaj branili v zadnjih letih," je sporočila.

Pobudo o vrhu ZDA in EU je danes pred odhodom v London podprl tudi poljski premier Donald Tusk, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. V Varšavi je tudi ocenil, da bi Poljska lahko uporabila svoje prijateljske vezi z Washingtonom in ZDA prepričala v nadaljnjo podporo Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vrha v Londonu se ob omenjenih udeležujejo tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, kanadski premier Justin Trudeau in danska premierka Mette Frederiksen, nemški kancler Olaf Scholz, češki premier Petr Fiala, švedski premier Ulf Kristersson, turški zunanji minister Hakan Fidan, norveški premier Jonas Store, finski predsednik Alexander Stubb ter nizozemski premier Dick Schoof, poroča BBC.

Zelenski je v London prispel že v soboto na poti iz ZDA in se srečal s Starmerjem. Danes naj bi ga sprejel tudi britanski kralj Karel III.

'Natovo vzhodno krilo je treba okrepiti'

Premier Poljske je pred vrhom v Londonu poudaril, da namerava evropske voditelje pozvati, naj okrepijo Natovo vzhodno krilo. "To bo pravi preizkus namenov in zmožnosti vsake evropske države," je dejal. Več evropskih vojakov želi videti na Finskem, v baltskih državah in na Poljskem na meji z Rusijo in Belorusijo.

Melonijeva je sicer v občutljivem položaju, saj je blizu Trumpovi administraciji, ameriški predsednik pa ji je v preteklosti že večkrat izrazil hvaležnost. Po dogodkih v Beli hiši se tako ni pridružila drugim voditeljem EU pri izražanju svoje podpore Zelenskemu. Toda od prihoda na oblast leta 2022 je Melonijeva že večkrat glasno in odločno podprla Ukrajino, kar jo opazno ločuje od drugih voditeljev, s katerimi je običajno ideološko povezana.

Italijanska premierka je dejala, da se ji zdi "zelo pomembno", da se izognejo tveganju razkola na Zahodu. "Menim, da lahko Združeno kraljestvo in Italija igrata ključno vlogo pri gradnji mostov," je dodala ter poudarila, da si želi v Ukrajini videti "trajen mir".

Von der Leynova je na poti v London znova izrazila podporo Evrope Ukrajini. Ocenila je, da lahko prav ta privede do pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. "Pot do miru je moč. Šibkost pa rodi le nove vojne. Podprli bomo Ukrajino, hkrati pa se lotili povečanja evropske obrambe," je zagotovila.

Po dolgem času se je znova oglasil tudi papež Frančišek, ki se v bolnišnici še vedno zdravi zaradi hude pljučnice. Vernikom se je zahvalil za molitve, ob tem pa sporočil, da tudi on moli za druge: "Predvsem molim za mir. Od tu se zdi vojna še bolj absurdna. Molimo za mučeniško Ukrajino, Palestino, Izrael, Libanon, Mjanmar, Sudan in Kivu."

 Starmer se je baltskim državam opravičil, ker jih ni povabil na srečanje v London

Ob napovedi srečanja je sicer završalo, ker baltske države nanj niso bile povabljene. Gre za tri države med štirimi, ki največ prispevajo za pomoč Ukrajini (ob pogledu na BDP države).

A kot poroča Guardian, se je britanski premier sicer pogovoril z voditelji vseh treh držav. Glavna svetovalka litovskega predsednika Gitanasa Nausda je dejala, da je Starmer razpravo začel z opravičilom. Dejal je, da se bo "naslednjič takšnim incidentom izognil". 

Voditelji so med klicem kljub temu jasno izrazili svoje razočaranje.

 "Moramo stopiti skupaj, da bi našli pot do trajnega miru v Ukrajini," je Starmer dejal po pogovoru.

'Oblikovanje mirovnega načrta v rokah Pariza in Londona, nato predstavljen ZDA'

Starmer je pred ključnim mednarodnim vrhom o Ukrajini v nedeljo namignil, da bi lahko pri pripravi načrta za prekinitev ognja sodelovalo "morda še nekaj drugih" držav.

V intervjuju je naštel tri stvari, za katere verjame, da so potrebne za trajen mir v Ukrajini: "Močna Ukrajina, ki se bo lahko borila, če bo to potrebno, evropski elementi z varnostnimi jamstvi in varovalni mehanizmi ZDA. Vse to mora biti vzpostavljeno, če želimo zagotoviti mir." Kot je poudaril, ne morejo sprejeti dogovora, ki bo razpadel. "To je tudi tisto, kar skrbi Zelenskega," je dejal.

Trumpova administracija je doslej Evropo izključevala iz predhodnih pogovorov z Rusijo, podobno so iz pogovorov izključili tudi Ukrajino. Na tokratnem dnevnem redu je povečanje obrambnih zmogljivosti Evrope ter tudi razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino od Bele hiše, ki bi bila del kakršnega koli mirovnega sporazuma.

Zelenskega v soboto sprejela množica podpornikov

Sobotni sprejem Zelenskega v Britaniji in pogovor s premierjem je bil povsem nasproten tistemu v ZDA. Ob prihodu na Downing Street so ga pričakale množice podpornikov, ki so izražali solidarnost z Ukrajino. "To je ljudstvo Združenega kraljestva. Javno kaže, kako zelo vas podpira," je ob podpori množice dejal Starmer.

In če je dogovor z Združenimi državami glede ukrajinskih mineralov po sporu v Beli hiši splaval po vodi, je sestanek na številki 10 naposled obrodil sadove. Zelenski in Starmer sta namreč podpisala posojilo v višini 2,26 milijarde funtov (skoraj 2,5 milijarde evrov) za ukrajinsko vojaško oskrbo.

Posojilo bodo odplačali z dobički od zamrznjenih ruskih sredstev. "To je prava pravičnost – tisti, ki je vojno začel, mora tudi plačati," je dejal ukrajinski predsednik.

Starmer si je sicer v zadnjih tednih prizadeval izboljšati odnose med ZDA in Evropo. Ob obisku Bele hiše je britanski premier Trumpu izročil tudi pismo britanskega kralja, v katerem je Trumpa povabil na drugi državniški obisk. Ob tem pa se je britanski premier trudil vzpostaviti tudi trdno vez med Ukrajino in preostalimi državami.

Britanski premier je pred zadnjim vrhom voditeljev v Parizu predlagal napotitev britanskih vojakov v Ukrajino kot del evropskih mirovnih sil, a je ob tem dejal, da bo za to potrebna varnostna "zaščita" ZDA.

Rusija znova pohvalila Trumpa in okarala Evropo

Intervjuja ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, kažeta, da je Moskva zadovoljna z razvojem dogodkov ta teden.

Lavrov je pohvalil ameriškega predsednika ter njegov cilj o končanju vojne označil za pragmatičen. Zunanji minister je okrcal Evropo, ker si po njegovi oceni prizadeva za nadaljevanje konflikta. Dejal je, da je kakršna koli razprava o mirovnih enotah v Ukrajini "arogantna".

In v intervjuju, ki je bil očitno posnet pred obiskom Zelenskega v Beli hiši, je Peskov dejal, da zunanjepolitične konfiguracije nove ameriške administracije "v veliki meri sovpadajo z rusko vizijo". Izpostavil je primer, ko so se ZDA v resolucijah ZN o Ukrajini postavile na stran Rusije, česar si po besedah Peskova prej ni bilo mogoče predstavljati.